顺风耳是什么意思

Za druge pomene glej Kitajska (razlo?itev).

百度 德国乒乓球公开赛进行了女单32强正赛较量，国乒6位球员顺利晋级16强，国乒在3场中日大战中获得3连胜！在3场中日对战中，率先出战的国乒15岁小将黄頴琦4-3惊险淘汰加藤美优晋级16强。

Ljúdska repúblika Kitájska (okraj?ano LR Kitajska, kratica LRK) je dr?ava v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena dr?ava na svetu s pribli?no 1,404 milijarde prebivalcev. Obsega pribli?no 9.600.000 kvadratnih kilometrov in je tretja ali ?etrta najve?ja dr?ava po povr?ini, odvisno od vira. Dr?avo upravlja Komunisti?na partija Kitajske, razdeljena je na 22 provinc, pet avtonomnih regij, ?tiri neposredno upravljane ob?ine (Peking, Tjand?in, ?anghaj in ?ong?ing) in posebni upravni regiji Hongkong in Macau.

Ljudska republika Kitajska 中华人民共和国 Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó
Zastava Grb
Himna:  义勇军进行曲 Yìyǒngjūn Jìnxíngqǔ Mar? prostovoljcev
Glavno mesto	Peking 39°55′N, 116°23′E
Najve?je mesto	?anghaj
Uradni jeziki	kitaj??ina1
Demonim(i)	Kitájec, Kitájka
Vlada	socialisti?na republika2
? predsednik	?i D?inping
? predsednik vlade	Li ?jang
Ustanovitev
? razglasitev ljudske republike	1. oktobra 1949
Povr?ina
? skupaj	9.596.9613 km2 (3. / 4.)
Prebivalstvo
? ocena 2016	1.403.500.365 (1.)
? popis 2010	1.339.724.852
BDP (ocena 2016)
? skupaj (nominal.)	$14.092 trillion (2.)
? skupaj (PKM)	$25.238 trillion (1.)
? na preb. (nominal.)	$10,087 (71.)
? na preb. (PKM)	$18,066 (79.)
Gini (2015)	46,2 visok
HDI (2017)	0,752 visok · 86.
Valuta	Renminbi (yuan)(￥)2 (CNY)
?asovni pas	UTC +8
? poletni	UTC +8 (ne upo?tevajo)
Klicna koda	862
Internetna domena	.cn2
V Hongkongu je uradni jezik tudi angle??ina; podobno v Makavu portugal??ina Podatki so samo za celinsko kitajsko. Posebni admnistrativni obmo?ji Hongkong in Makav nista upo?tevani. Upo?tevana tudi niso ozemlja, ki jih nadzoruje Republika Kitajska; sem spadajo otoki Tajvan, Kinmen in Matsu.

Kitajska je nastala kot ena prvih civilizacij na svetu v rodovitnem bazenu Rumene reke in Velikem kitajskem ni?avju. Kitajski politi?ni sistem ?e tiso?letja temelji na dednih monarhijah ali dinastijah, ki se za?enjajo s pollegendarno dinastijo ?ja (Xia) v 21. stoletju pred pr. n. ?t. Od takrat se je Kitajska ve?krat raz?irila, razdelila in ponovno zdru?ila. V 3. stoletju pr. n. ?t. je ?'in (Qin) zdru?il jedro Kitajske in ustanovil prvo kitajsko dinastijo. Naslednja dinastija Han, ki je vladala od leta 206 pr. n. ?t. do leta 220, je v tem ?asu videla nekaj najsodobnej?e tehnologije, med drugim izdelavo papirja in kompas, skupaj s kmetijskimi in medicinskimi izbolj?avami. Izum smodnika in tiska v dinastiji Tang (618-907) in Severni Song (960-1127) je kon?al ?tiri velike izume. Kultura Tang se je raz?irila v Aziji, saj je nova pomorska svilna cesta vodila trgovce do Mezopotamije in Afri?kega roga. Dinasti?na vladavina se je kon?ala leta 1912 z Xinhai revolucijo, ko je republika zamenjala dinastijo ?ing. Kitajska dr?avljanska vojna je pripeljala do razdelitve ozemlja leta 1949, ko je Komunisti?na partija Kitajske ustanovila Ljudsko republiko Kitajsko, enotno enopartijsko suvereno dr?avo na obmo?ju celinske Kitajske, vlada Kuomintanga pa se je umaknila na otok Tajvan. Politi?ni status Tajvana ostaja sporen.

Od uvedbe gospodarskih reform v letu 1978 je kitajsko gospodarstvo postalo eno najhitreje rasto?ih na svetu, letna rast pa dosledno nad 6 %. Od leta 2016 je to drugo najve?je gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in najve?je po kupni mo?i (PPP). Kitajska je tudi najve?ji izvoznik na svetu in drugi najve?ji uvoznik blaga. Je priznana jedrska sila in ima najve?jo stalno vojsko na svetu in drugi najve?ji obrambni prora?un. LRK je stalna ?lanica Varnostnega sveta Zdru?enih narodov, ko je leta 1971 zamenjala ROC in aktivni svetovni partner mehanizma ASEAN Plus. Kitajska je tudi vodilni ?lan ?tevilnih formalnih in neformalnih ve?stranskih organizacij, med njimi ?anghajske organizacije za sodelovanje (SCO), WTO, APEC, BRICS, BCIM Forum in G20. Kitajska je zelo mo?na in velika regionalna sila znotraj Azije in je ozna?ena kot potencialna velesila.

Zgodovina

Predzgodovina

Arheolo?ki dokazi ka?ejo, da so zgodnji ?love?njaki naselili Kitajsko med 2,24 milijoni in 250.000 leti. Fosile ?love?njaka pekin?kega ?loveka, Homo erectusa, ki je uporabljal ogenj, so odkrili v jami v Zhoukoudianu blizu Pekinga; datirani so bili med 680.000 in 780.000 leti. Fosilizirani zob Homo sapiensa (datiran pred 125.000–80.000 leti) je bil odkrit v jami Fuyan v okro?ju Dao, provinca Hunan. Kitajska proto pisava je obstajala v neolitskem naselju Jiahu okoli 7000 pr. n. ?t., Damaidi (petroglifi) okoli 6000 pr. n. ?t., v neolitski kulturi Dadiwan iz 5800–5400 pr. n. ?t., in v Banpo iz 5. tiso?letja pr. n. ?t. Nekateri u?enjaki so predlagali, da so simboli Jiahu (7. tiso?letje pr. n. ?t.) predstavljali najzgodnej?i kitajski pisalni sistem.

Zgodnja dinasti?na vladavina

Jin?u, ru?evine prestolnice pozne dinastije ?ang (14. st. pr. n. ?t.)

Po kitajski tradiciji je bila prva dinastija ?ja, ki se je pojavila okoli 2100 pr. n. ?t. Dinastijo so zgodovinarji opredelili za misti?no, dokler znanstvena izkopavanja niso dala zgodnja mesta bronaste dobe v Erlitouju, Henan leta 1959. ?e vedno ni jasno ali so ta mesta ostanki dinastije ?ja ali druge kulture iz istega obdobja. Naslednja dinastija ?ang je najzgodnej?a, potrjena s sodobnimi zapisi. ?ang je vladala v ravnini Rumene reke v vzhodni Kitajski od 17. do 11. stoletja pred n. ?t.. Njihova pisava na ?elvjem oklepu (od 1500 pr. n. ?t.) predstavlja najstarej?o obliko kitajske pisave in je neposredni prednik sodobnih kitajskih pismenk.

Dinastijo ?ang je premagala dinastija D?ov (Zhou), ki je vladala med 11. in 5. stoletjem pr. n. ?t., ?eprav so centralizirano oblast po?asi spodkopavali fevdalni vojaki. Mnoge neodvisne dr?ave so na koncu iz?le iz oslabljene dr?ave D?ov in v 300-ih letih obdobja pomladi in poletja obdobje kitajske zgodovine od pribli?no prve polovice Vzhodne dinastije ?ou) nenehno vodile vojno med seboj in se le ob?asno odzvale kralju dinastije D?ov. V obdobju dr?av v sporu med 5.-3. stoletjem pr. n. ?t. je nastalo sedem mo?nih suverenih dr?av, vsaka s svojim kraljem, ministri in vojsko.

Cesarska Kitajska

Kitajski cesar, ?in ?i Huang, je znan po tem, da je Zdru?ene zidove zdru?enih dr?av oblikovala Kitajski zid. Vendar pa ve?ina dana?nje strukture datira v ?as dinastije Ming

Glinena vojska (okoli 210 pr. n. ?t.), odkrita pred mavzolejem prvega cesarja dinastije ?in, zdaj ?jan

Obdobje z vojsko se je kon?alo leta 221 pr. n. ?t., ko je dr?ava ?in osvojila ?e ?est kraljestev in ustanovila prvo enotno kitajsko dr?avo. Kralj D?eng ?in se je razglasil za prvega cesarja dinastije ?in. Uzakonil je ?inove pravne reforme po vsej Kitajski, predvsem prisilno standardizacijo kitajskih pismenk, mere, ?irine cest (tj. dol?ina vozi?ka) in denar. Njegova dinastija je osvojila tudi plemena Jue v mestu Guang?i, Guangdong in Vietnam. Dinastija ?in je trajala le petnajst let, in je kmalu po smrti prvega cesarja padla, saj so njegove stroge avtoritarne politike vodile k obse?nemu uporu.

Po raz?irjeni civilni vojni, v kateri je bila po?gana cesarska knji?nica v ?janjangu, se je pojavila dinastija Han, ki je vladala Kitajski med 206 pr. n. ?t. in 220 n. ?t. in ustvarila kulturno identiteto med prebivalstvom, ki se ?e vedno spominja v etnonimu Kitajci Han. Han je znatno raz?iril ozemlje cesarstva, z voja?kimi akcijami, ki so segale v Srednjo Azijo, Mongolijo, Ju?no Korejo in Junan ter vrnil Guangdong in severni Vietnam od Nanjueja. Vpliv Hanov v Srednji Aziji in Sogdiji je pomagal vzpostaviti kopensko pot svilne poti, ki je nadomestila prej?njo ?ez Himalajo v Indijo. Kitajska pod Hani je postopoma postala najve?je gospodarstvo starodavnega sveta. Kljub za?etni decentralizaciji in uradni opustitvi ?inove filozofije legalizma v korist konfucianizma, so ?inove institucije in politike ?e naprej uporabljali Hani in njihovi nasledniki.

Po koncu dinastije Han je sledilo obdobje spopadov, znanih kot Tri kraljestva, katerih osrednje figure so se kasneje zapisale v zgodovino v eni od ?tirje ?tirih klasik kitajske literature. Na koncu je Wei hitro premagal dinastijo D?in. D?in so padli v dr?avljansko vojno ob vzponu razvojno nesposobnega cesarja. Pet barbarov ali Vu Hu je nato napadlo in vladalo severni Kitajski kot ?estnajst dr?av. ?janbei jih je zdru?il kot severni Vei, ?igar cesar ?jaoven je obrnil svojo apartheidsko politiko njegovih predhodnikov in uveljavil drasti?no sinhronizacijo svojih subjektov (severnih dinastij), ki jih je v veliki meri vklju?il v kitajsko kulturo. Na jugu je general Liu Ju zagotovil abdikacijo D?ina v korist Lju Songa. Razli?ni nasledniki teh dr?av so postali znani kot severne in ju?ne dinastije, obe obmo?ji, ki jih je Sui nazadnje ponovno zdru?il leta 581. Sui je obnovil mo? Hanov preko Kitajske, spremenil svoje kmetijstvo in gospodarstvo, zgradil Veliki kanal in uveljavil budizem. Vendar pa so hitro padli, ko je njihov vpoklic za javna dela in neuspe?na vojna s Korejo povzro?ila ?iroke nemire.

Detajl iz Vzdol? reke med festivalom ?ingming, slika iz 12. st. prikazuje vsakdanje ?ivljenje v prestolnici dinastije Song, Biand?ing (danes Kajfeng)

Pod naslednjima dinastijama Tang in Song so kitajsko gospodarstvo, tehnologija in kultura vstopili v zlato dobo. Cesarstvo Tang je vrnilo nadzor nad Zahodnimi regijami in Svilno cesto in prestolnica ?angan naredilo za kozmopolitsko urbano sredi??e. Kljub temu je bila v osmem stoletju opusto?ena in oslabljena zaradi An Shi upora. Leta 907 se je Tang popolnoma razgradila, ko so lokalni voja?ki guvernerji postali nepovezani. Dinastija Song je leta 960 kon?ala separatisti?no situacijo, kar je pripeljalo do ravnovesja mo?i med Songi in Khitan Liaom. Song je bila prva vlada v svetovni zgodovini, ki je izdala papirni denar in prva kitajska dr?ava, ki je ustanovila stalno mornarico, ki jo je podpirala razvita ladjedelni?ka industrija skupaj s pomorsko trgovino. Med 10. in 11. stoletjem se je prebivalstvo Kitajske podvojilo na pribli?no 100 milijonov ljudi, predvsem zaradi ?iritve gojenja ri?a v osrednjih in ju?nih pokrajinah ter proizvodnje bogatih prese?kov hrane. Dinastija Song je o?ivila konfucianizem kot odziv na rast budizma v ?asu Tangov in razcvet filozofije in umetnosti, saj sta krajinsko slikarstvo in porcelan prinesla nove stopnje zrelosti in kompleksnosti. Vendar pa je dinastija Jurchen D?in opazila voja?ko ?ibkost Songov. Leta 1127 je bil cesar Huizong Song in prestolnica Bianjing (danes Kaifeng) zajeta med vojno D?in-Song. Ostanki Songov so se umaknili na ju?no Kitajsko.

13. stoletje je ?as mongolske osvojitve Kitajske. Leta 1271 je mongolski vodja Kublajkan ustanovil dinastijo Juan s prestolnico Hanbalik. Juani so osvojili zadnji ostanek dinastije Song leta 1279. Pred invazijo Mongolov je prebivalstvo ?telo 120 milijonov dr?avljanov; do leta 1300 se je zmanj?alo na 60 milijonov. Kmet, ki se je poimenoval Zhu Yuanzhang, je leta 1368 premagal Yuane in ustanovil dinastijo Ming kot cesar Hongwu s prestolnico Nand?ing in jo leta 1403 preselil v Peking. Pod dinastijo Ming je Kitajska u?ivala ?e eno zlato dobo, razvila je eno najmo?nej?ih mornaric na svetu in bogato in uspe?no gospodarstvo ob cveto?i umetnosti in kulturi. V tem obdobju je Zheng He vodil cesarske ladje po vsem azijskem svetu in dosegel tudi Afriko. V tem ?asu so bile na kitajskem ozemlju ustanovljene prve naselbine evropskih trgovcev (1557 Macau), 1581 so pri?li prvi katoli?ki misijonarji.

Filozofi, kot je Vang Jangming, so s ?irjenjem kapitalizma ?e bolj kritizirali in raz?irili neo-konfucijanstvo s konceptom individualizma in enakosti ?tirih poklicev. Sloj uradnikov je postal podporna sila industrije in trgovine v gibanjih dav?nega bojkota, kar je skupaj z lakoto in obrambo pred japonskimi invazijami iz Koreje (1592–98) in invazij iz Mand?urije povzro?ilo iz?rpanje zakladnice.

Leta 1644 so Peking zajele kme?ke uporni?ke sile pod vodstvom Li Zi?enga. Cesar ?ongd?en je naredil samomor, ko je mesto padlo. Mand?urska dinastija ?ing, ki je bila nato povezana z generalom Vu Sangui iz dinastije Ming, je prekinila Lijevo kratko?ivo dinastijo ?un in nato prevzela nadzor nad Pekingom, ki je postal nova prestolnica dinastije ?ing.

Konec dinasti?ne vladavine

Prikaz upora Taiping (1850–1864)

Dinastija ?ing, ki je trajala od leta 1644 do leta 1912, je bila zadnja cesarska dinastija Kitajske. Njihova osvojitev Mingov (1618-1683) je stala 25 milijonov ?ivljenj, kitajsko gospodarstvo pa se je drasti?no zmanj?alo. Po koncu ju?nih Mingov, je bila naslednja osvojitev Dzungarskega kanata, Tibeta in ?ind?jana in priklju?eni v cesarstvo. Centralizirana avtokracija je bila okrepljena, da bi se zoperstavila anti-?ingovi politiki vrednotenja kmetijstva in omejevanja trgovine, Haid?in ('prepoved trgovanja po morju') in ideolo?kega nadzora, ki ga predstavlja literarna inkvizicija, kar povzro?a dru?beno in tehnolo?ko stagnacijo. Sredi 19. stoletja je dinastija do?akala zahodni imperializem v Opijskih vojnah z Britanijo in Francijo. Kitajska je bila prisiljena pla?ati od?kodnino, odpreti pristani??a, dovoliti eksteritorialnost za tuje dr?avljane in Hongkong prepustiti Britancem v skladu z Nanking?ko pogodbo iz leta 1842, ki je prva od neenakih pogodb. Prva kitajsko-japonska vojna (1894-95) je povzro?ila izgubo vpliva ?ingov na Korejskem polotoku in cesijo Tajvana Japonski.

Dinastija ?ing se je soo?ala tudi z notranjimi nemiri, v katerih je umrlo ve? deset milijonov ljudi, zlasti v uporu Taiping, ki je uni?il ju?no Kitajsko v 1850-ih in 1860-tih letih ter Dunganski upor (1862-77) na severozahodu. Za?etni uspehi v 1860-ih so bili razo?aranje zaradi ?tevilnih voja?kih porazov v 1880-ih in 1890-ih letih.

V 19. stoletju se je za?elo mno?i?no izseljevanje. Izgube zaradi tega so bile dodane konfliktom in katastrofam, kot je severnokitajska lakota leta 1876-79, v kateri je umrlo med 9 in 13 milijoni ljudi. Cesar Guang?u je leta 1898 pripravil na?rt reforme, da bi vzpostavil sodobno ustavno monarhijo, vendar je ta na?rt onemogo?ila cesarica Dovager Ci?i. Nesre?na protitujska Boksarska vstaja 1899-1901 je dodatno oslabila dinastijo. ?eprav je Ci?i sponzorirala program reform, je ?inhai revolucija 1911-12 kon?ala dinastijo ?ing; ustanovljena je bila Republika Kitajska.

Kitajska republika (1912–1949)

Sun Jatsen, o?e sodobne Kitajske (sedi na desni) in ?ankaj?ek, kasneje predsednik Kitajske

?ankaj?ek in Mao Cetung, ki sta se leta 1946 po koncu druge svetovne vojne nazdravila

1. januarja 1912 je bila ustanovljena Republika Kitajska, za za?asnega predsednika pa je bil razgla?en Sun Yat-sen iz Kuomintanga (KMT ali nacionalisti?na stranka). Vendar pa je bilo predsedstvo pozneje dodeljeno Yuan Shikaiju, nekdanjemu generalu ?ingov, ki se je leta 1915 razglasil za cesarja Kitajske. Zaradi nasprotovanja svoje vojske je bil prisiljen abdiciati in ponovno vzpostaviti republiko.

Po smrti Yuan Shikaija leta 1916 je bila Kitajska politi?no razdrobljena. Njegova vlada v Pekingu je bila mednarodno priznana, vendar skoraj nemo?na; regionalni vojaki so nadzorovali ve?ino njenega ozemlja. Konec 1920-ih je Kuomintang pod ?ankaj?kom, takratnim na?elnikom Voja?ke akademije republike Kitajske, zmo?en ponovno zdru?iti dr?avo pod svoj nadzor z voja?kimi in politi?nimi manevri, znanimi skupaj kot severna ekspedicija. Kuomintang je preselil prestolnico v Nanjing in izvajal ?politi?no tutorstvo?, vmesno stopnjo politi?nega razvoja, ki je Kitajsko spremenil v sodobno demokrati?no dr?avo. Politi?na delitev na Kitajskem je ?ankaj?ku ote?ila boj proti komunisti?ni ljudski osvobodilni vojski (PLA), proti kateri se je Kuomintang boril od leta 1927 v kitajski dr?avljanski vojni. Ta vojna se je nadaljevala uspe?no za Kuomintang, ?e posebej po tem, ko se je PLA umaknila v dolgem pohodu, do japonskega napada in incidenta v Xianu leta 1936, ko se je moral ?ankaj?ek soo?iti z Japonsko.

Druga kitajsko-japonska vojna (1937-1945), boji??e druge svetovne vojne, je prisilila v neomajno zavezni?tvo med Kuomintangom in PLA. Japonske sile so storile ?tevilne vojne zlo?ine proti civilnemu prebivalstvu; v celoti je umrlo kar 20 milijonov kitajskih civilistov. Po ocenah je bilo v mestu Nanjing med japonsko okupacijo ubitih 200.000 Kitajcev. Med vojno so Kitajsko, skupaj z Zdru?enim kraljestvom, ZDA in Sovjetsko zvezo, imenovali ?skrbni?tvo mo?nih? in so bile v izjavi Zdru?enih narodov priznane kot zavezni?tvo ?veliki ?tirje?. Kitajska je bila skupaj z drugimi tremi velikimi silami ena od ?tirih glavnih zaveznikov druge svetovne vojne in se je kasneje ?tela za enega prvih zmagovalcev v vojni. Po predaji Japonske leta 1945 je bil Tajvan, vklju?no s Pescadores, vrnjen pod kitajski nadzor. Kitajska je postala zmagovita, a opusto?ena in finan?no izsu?ena. Nadaljevanje nezaupanja med Kuomintangom in komunisti je pripeljalo do ponovitve dr?avljanske vojne. Ustavna ureditev je bila ustanovljena leta 1947, toda zaradi nara??ajo?ih nemirov se ?tevilne dolo?be ustave na Kitajskem niso izvajale.

Geografija

Povr?je je ogromno in raznoliko. Le?i v Vzhodni Aziji in od obale v notranjost sega ve? kot 5000 km. Na suhem severu in severozahodu ob meji z Mongolijo so gozdnate stepe in pu??avi Gobi ter Takla Makan, na vla?nem jugu pa prevladujejo subtropski gozdovi. Na zahodu je raz?lenjeno vi?avje, ki lo?uje Kitajsko od Srednje Azije, z gorovji Himalaja, Karakorum, Pamir in Nebe?ko gorovje (Tian Shan). Na tibetanski planoti izvirata Jangce in Rumena reka, ki sta med ve?jimi rekami na svetu in te?eta proti gosto poseljenim ravnicam na vzhodu. Obala celinskega dela je dolga 14.500 km, oblivajo jo Rumeno morje in Ju?no- ter Vzhodnokitajsko morje.

Kitajska meji na 14 dr?av: Afganistan, Butan, Mjanmar, Indijo, Kazahstan, Kirgizistan, Laos, Mongolijo, Nepal, Severno Korejo, Pakistan, Rusijo, Tad?ikistan in Vietnam. Ljudska republika Kitajska razgla?a tudi suverenost nad otokom Tajvan, vendar ga ne nadzoruje.

Podnebje

K?ppnovi podnebni tipi na Kitajskem

Ju?na Kitajska ima vla?no monsunsko podnebje s padavinami od 1500 do 2000 mm. Z manj padavinami je monsunsko podnebje tudi na severu. Zime so mrzle zaradi sibirskega anticiklona.

Na zahodu je izrazito celinsko podnebje; pu??avsko v ni?inah, gorsko v vi?jih obmo?jih, z zelo mrzlimi zimami in vro?imi suhimi poletji.

Biodiverziteta

Veliki panda, najbolj znana kitajska ogro?ena in endemi?na vrsta, v raziskovalni bazi ?engdu v Se?uanu

Kitajska je ena od 17 najbolj raznolikih dr?av in le?i v dveh najve?jih svetovnih biogeografskih kraljestvih: Palearktika in Indomalaja. Ima ve? kot 34.687 vrst ?ivali in vaskularnih rastlin, zaradi ?esar je tretja najbolj biotsko raznovrstna dr?ava na svetu, za Brazilijo in Kolumbijo. Dr?ava je 11. junija 1992 podpisala Konvencijo o biolo?ki raznovrstnosti v Rio de Janeiru in je 5. januarja 1993 postala pogodbenica konvencije. Kasneje je pripravila nacionalno strategijo in akcijski na?rt za biotsko raznovrstnost, z eno revizijo, ki jo je konvencija sprejela 21. septembra 2010.

Kitajska je domovina vsaj 551 vrst sesalcev (tretje mesto svetu), 1221 vrst ptic (osmo), 424 vrst plazilcev (sedmo) in 333 vrst dvo?ivk (sedmo). Prosto?ive?e ?ivali na Kitajskem delijo ?ivljenjski prostor in nosijo akutni pritisk najve?jega ?tevila prebivalcev Homo sapiensa na svetu. Najmanj 840 ?ivalskih vrst je ogro?eno, ranljivo ali grozi lokalno izumrtje na Kitajskem, predvsem zaradi ?love?kih dejavnosti, kot so uni?evanje habitatov, onesna?evanje in lovljenje za hrano, krzno in sestavine tradicionalne kitajske medicine. Ogro?ena narava je za??itena z zakonom in od leta 2005 ima dr?ava ve? kot 2349 naravnih rezervatov, ki pokrivajo skupno povr?ino 149,95 milijona hektarov, kar predstavlja 15 odstotkov celotne povr?ine Kitajske. Kitajski re?ni delfin je nedavno potrjeno izumrl.

Kitajska ima ve? kot 32.000 vrst vaskularnih rastlin in je pokrita s ?tevilnimi vrstami gozdov. Prevladujejo hladni iglavci na severu dr?ave, z ?ivalskimi vrstami kot so los in azijski ?rni medved, skupaj z ve? kot 120 vrstami ptic. Podrast vla?nih gozdov iglavcev lahko vsebuje bambus. V vi?jih montanskih predelih rasteta brin in tisa, bambus nadomesti rododendron. Subtropski gozdovi, ki prevladujejo v osrednji in ju?ni Kitajski vsebujejo kar 146.000 vrst rastlin. Tropski in sezonski de?evni gozdovi, ?eprav so omejeni na gozdove Junana in Hainana, vsebujejo ?etrtino vseh ?ivalskih in rastlinskih vrst, najdenih na Kitajskem. Kitajska ima ve? kot 10.000 zabele?enih vrst gliv, od katerih jih je skoraj 6000 ve?jih gliv.

Okoljska problematika

Mudztagh Ata v pogorju Kunlun v avtonomni pokrajini Ta?korgan, ?ind?jang

Obala Ju?nokitajskega morja pri Sanji, Hajnan

Vetrne turbine v ?ind?jangu

Promet v Pekingu

V zadnjih desetletjih je Kitajska utrpela hudo poslab?anje okolja in onesna?evanje. Medtem ko so predpisi, kot je Zakon o varstvu okolja iz leta 1979, precej strogi, se slabo uveljavljajo, saj jih lokalna skupnost in vladni uradniki pogosto ne upo?tevajo, ker ovirajo hiter gospodarski razvoj. Onesna?evanje mestnega zraka je huda zdravstvena te?ava v dr?avi. Svetovna banka je v letu 2013 ocenila, da je na Kitajskem 16 od 20 najbolj ogro?enih mest na svetu in Kitajska dr?ava z najvi?jimi ?tevilkami smrti zaradi onesna?enosti zraka. Obstaja 1,14 milijona smrti zaradi izpostavljenosti onesna?enju zunanjega zraka. Kitajska proizvede najve? emisij ogljikovega dioksida na svetu . Dr?ava ima tudi znatne te?ave z onesna?evanjem voda: do konca leta 2011 so industrijski in kmetijski odpadki onesna?ili 40 % kitajskih rek. Leta 2014 so se notranji sladkovodni viri na prebivalca Kitajske zmanj?ali na 2062 m3, v Velikem kitajskem ni?avju pa pod 500 m3, medtem ko je bilo teh 5920 m3 na svetu.

Na Kitajskem tudi te?ke kovine povzro?ajo onesna?evanje okolja. Onesna?enje s te?kimi kovinami je anorganska kemi?na nevarnost, ki jo povzro?ajo predvsem svinec (Pb), krom (Cr), arzen (As), kadmij (Cd), ?ivo srebro (Hg), cink (Zn), baker (Cu), kobalt (Co) in nikelj (Ni). Pet kovin med njimi, Pb, Cr, As, Cd in Hg, so klju?ni onesna?evalci s te?kimi kovinami na Kitajskem. Vplivi teh v glavnem prihajajo iz rudarstva, izpustov v kanalizacijo, izdelavi izdelkov, ki vsebujejo kovino, in drugih s tem povezanih proizvodnih dejavnosti. Visoka raven izpostavljenosti te?kim kovinam lahko povzro?i tudi stalne intelektualne in razvojne motnje, vklju?no z motnjami branja in u?enja, vedenjskimi te?avami, izgubo sluha, te?avami s pozornostjo in motnjami v razvoju vizualne in motori?ne funkcije. Po podatkih nacionalnega popisa onesna?evanja ima Kitajska ve? kot 1,5 milijona mest izpostavljenih te?kim kovinam. Skupni volumen odvedenih te?kih kovin v odpadnih vodah, odpadnem plinu in trdnih odpadkih vsako leto od leta 2005 do leta 2011 zna?a okoli 900.000 ton.

Vendar pa je Kitajska vodilni svetovni investitor v obnovljivo energijo in njeno komercializacijo, saj je 52 milijard dolarjev investirala samo leta 2011 in je glavni proizvajalec tehnologij za obnovljive vire energije in mo?no vlaga v obnovljive vire energije na lokalni ravni. Do leta 2015 je bilo ve? kot 24 % kitajske energije pridobljene iz obnovljivih virov, najbolj pa iz hidroelektrarn: s skupno instalirano zmogljivostjo 197 GW je Kitajska najve?ja proizvajalka hidroelektri?ne energije na svetu. Ima tudi najve?jo mo? vgrajenega solarnega fotovoltai?nega sistema in sistema vetrne energije na svetu. Leta 2011 je kitajska vlada napovedala na?rte za vlaganje 4 milijarde juanov (619 milijard dolarjev) v vodno infrastrukturo in projekte za razsoljevanje v desetletnem obdobju ter dokon?anje gradnje sistema za prepre?evanje poplav in proti izsu?evanju do leta 2020. Leta 2013 je Kitajska za?ela petletno prizadevanje za zmanj?anje onesna?evanja zraka v vi?ini 277 milijard USD, zlasti na severu dr?ave.

Upravna delitev

Celinska Kitajska je upravno razdeljena na 22 provinc (省); vlada Ljudske republike Kitajske pa ?teje Tajvan (台湾) za svojo 23. provinco, zahteva pa tudi otoke v Ju?nokitajskem morju. Poleg provinc obsega Kitajska ?e pet avtonomnih pokrajin (自治区), v katerih je ve?ina ?tevilnih manj?in Kitajske; ?tiri ob?ine v okviru centralne vlade (直辖市) in dve posebni administrativni regiji (特别行政区), ki ju tudi upravlja Ljudska republika Kitajska.

Okro?ja: province in avtonomne pokrajine so razdeljene na avtonomne prefekture, okro?ja, avtonomna okro?ja in mesta.

Kantoni: okro?ja in avtonomna okro?ja delimo na kantone, etni?ne kantone in mesta.

Satelitska slika prikazuje topografijo Kitajske

Ri?eve terase Long?eng v Guang?iju

Province Anhui (ānhuī, 安徽) Fud?jan (Fújiàn, 福建) Gansu (Gānsù, 甘肃) Guangdong (Guǎngdōng, 广东) Guid?ov (Guìzhōu, 贵州) Hajnan (Hǎinán, 海南) Hebej (Héběi, 河北), 'Severno od reke' Heilongd?jang (Hēilóngjiāng, 黑龙江), 'Reka ?rnega zmaja' Henan (Hénán, 河南), 'Ju?no od reke' Hubej (Húběi, 湖北), 'Severno od jezera' Hunan (Húnán, 湖南), 'Ju?no od jezera' D?jangsu (Jiāngsū, 江苏) D?jang?i (Jiāngxī, 江西), 'Zahodno od reke' D?ilin (Jílín, 吉林) Liaoning (Liáoníng, 辽宁) ?inghaj (Qīnghǎi, 青海), 'Modro/Temnozeleno morje (jezero)', Kokonur ?aan?i (Shǎnxī, 陕西) > dva 'a' zaradi razlikovanja od ?an?i ?andong (Shāndōng, 山东), 'Vzhodno od gore' ?an?i (Shānxī, 山西), 'Zahodno od gore' Se?uan (Sìchuān, 四川), '?tiri reke' Junan (Yúnnán, 云南), 'Ju?no od oblaka' D?ed?jang (Zhèjiāng, 浙江)

Avtonomne pokrajine Avtonomna pokrajina Guang?i-D?uang (Guǎngxī Zhuàng Zìzhìqū, 广西壮族自治区) Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija (Nèi Měnggǔ Zìzhìqū, 内蒙古自治区) Avtonomna pokrajina Ning?ja-Huej (Níngxià Huízú Zìzhìqū, 宁夏回族自治区), Avtonomna pokrajina ?ind?jang-Ujgur (Xīnjiāng Wéiwú'ěrzú Zìzhìqū, 新疆维吾尔自治区), Avtonomna pokrajina Tibet (Xīzàng Zìzhìqū, 西藏自治区) 'Zahodna zakladnica' Ob?ine Peking (Běijīng, 北京), 'Severna prestolnica' ?ong?ing (Chóngqìng, 重庆) ?anghaj (Shànghǎi, 上海), 'Na morju' Tjand?in (Tiānjīn, 天津) Posebni administrativni regiji Hongkong (Xiānggǎng, 香港), 'Di?e?a luka' Macao (àomén, 澳门) (portugalsko Macau)

Prebivalstvo in poselitev

Gostota prebivalstva 2009 na Kitajskem in Tajvanu. Vzhodne obalne province so mnogo bolj naseljene kot notranjost na zahodu

Do revolucije leta 1949 je na Kitajskem ?ivelo dobrih 540 milijonov prebivalcev. ?e leta 1964 je ?tevilo narastlo na okoli 700 milijonov, zato je vlada uvedla omejevalno politiko enega otroka, legalizirala splav ter dav?ne olaj?ave. Rodnost se je skoraj prepolovila. Omejevanje ?tevila otrok ni veljalo za narodne manj?ine na avtonomnih obmo?jih.

Prebivalci so ve?inoma Kitajci (Hani, 92 %) in to v vseh provincah in avtonomnih obmo?jih razen v Sinkiangu in Tibetu. V dr?avi je uradno priznanih 56 narodnih manj?in. Ker ?ivijo na strate?ko pomembnih obmo?jih, jim vlada posve?a veliko pozornost. Z ustavo imajo zagotovljeno pravico do lastnega jezika in kulture in dolo?eno avtonomijo v krajevni upravi. Razen Tibetancev in Ujgurov so manj?ine ?e zelo asimilirane v ve?insko prebivalstvo.

Najgosteje so poseljena ni?avja, re?ne doline in kotline na vzhodu, obmejna obmo?ja na severu in zahodu pa so zelo redko poseljena. Pode?elsko prebivalstvo ?ivi v gru?astih naseljih ob cestah. Mestno prebivalstvo se je po letu 1990 hitro ve?alo in to predvsem v obalni mestih. Dr?ava pa gradi tudi popolnoma nova ve?milijonska naselja.

Urbanizacija

Karta 10 najve?jih krajev na Kitajskem (2010)

Kitajska se je v zadnjih desetletjih znatno urbanizirala. Odstotek prebivalstva dr?ave, ki ?ivi na urbanih obmo?jih, se je pove?al z 20 % leta 1980 na ve? kot 55 % v letu 2016. Ocenjuje se, da bo kitajsko prebivalstvo v mestih do leta 2030 doseglo milijardo, kar je enako osmina svetovnega prebivalstva. Od leta 2012 je na Kitajskem ve? kot 262 milijonov delavcev migrantov, ve?inoma migrantov s pode?elja, ki i??ejo delo v mestih.

Kitajska ima ve? kot 160 mest z ve? kot milijon prebivalci, vklju?no s sedmimi megamesti (mesta z ve? kot 10 milijoni prebivalcev): ?ong?jingu, ?anghaj, Peking, Guangd?ov, Tianjin, ?end?en in Vuhan. Do leta 2025 se ocenjuje, da bo v dr?avi 221 mest z ve? kot milijon prebivalci. Podatki v spodnji tabeli so iz popisa prebivalstva leta 2010 in so le ocene urbanega prebivalstva v upravnih mejah; druga?no razvrstitev obstaja ob upo?tevanju celotne ob?inske populacije (ki vklju?uje primestno in pode?elsko populacijo). Velika plavajo?a populacija delavcev migrantov ote?uje izvajanje popisov v urbanih obmo?jih; spodaj navedene ?tevilke vklju?ujejo samo prebivalce, ki ?ivijo v dalj?em ?asovnem obdobju.

Gospodarstvo

Svetovni finan?ni center ?anghaj, D?in Mao Tower in ?anghajski stolp, Lud?iadzui

Zgradba ?anghajske borze v Lud?iadzuiju finanan?nem okro?ju

Kitajska je imela najve?je gospodarstvo na svetu ?e ve? kot dva tiso? let nazaj, med tem pa tudi cikle blaginje in upada. Od leta 2014 je Kitajska drugo najve?je gospodarstvo na svetu v smislu nominalnega BDP, ki je zna?al pribli?no 10,380 milijarde USD po Mednarodnem denarnem skladu. Kar zadeva BDP po pariteti kupne mo?i (PPP), je kitajsko gospodarstvo najve?je na svetu, z BDP po PPP za leto 2014 v vi?ini 17,632 milijarde dolarjev.

Gospodarska zgodovina in rast

Od ustanovitve leta 1949 do konca leta 1978 je bila Ljudska republika Kitajska centralno na?rtovano gospodarstvo v sovjetskem slogu. Po Maovi smrti leta 1976 in posledi?nem koncu kulturne revolucije sta Deng ?jaoping in novo kitajsko vodstvo za?ela reformirati gospodarstvo in se premikati v bolj tr?no usmerjeno me?ano gospodarstvo v okviru enostrankarske vladavine. Kmetijska kolektivizacija je bila razstavljena in kmetijska zemlji??a privatizirana, zunanja trgovina pa je postala pomemben nov poudarek, kar je pripeljalo do oblikovanja posebnih ekonomskih con (SEZ). Neu?inkovita podjetja v dr?avni lasti so bila prestrukturirana, nedonosna so bila dokon?no zaprta, kar je povzro?ilo velike izgube delovnih mest. Sodobna dana?nja Kitajska je v glavnem ozna?ena kot tr?no gospodarstvo, ki temelji na lastni?tvu zasebnega premo?enja in je eden vodilnih primerov dr?avnega kapitalizma. Dr?ava ?e vedno prevladuje v strate?kih sektorjih, kot so proizvodnja energije in te?ka industrija, vendar se je zasebni sektor mo?no raz?iril, saj je v letu 2008 zabele?ilo pribli?no 30 milijonov zasebnih podjetij.

Sede? skupine Alibaba v Hangd?ovu

Ker se je ekonomska liberalizacija za?ela leta 1978, je bila Kitajska med najhitreje rasto?imi gospodarstvi na svetu. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je letna povpre?na rast BDP med letoma 2001 in 2010 zna?ala 10,5 %. Med letoma 2007 in 2011 je bila stopnja gospodarske rasti Kitajske enakovredna rasti vseh dr?av G7. V skladu z indeksom Global Growth Generators, ki ga je februarja 2011 napovedala Citigroup, ima Kitajska zelo visoko 3G stopnjo rasti. Zaradi visoke produktivnosti, nizkih stro?kov dela in sorazmerno dobre infrastrukture so postali vodilni proizvajalci na svetu. Vendar pa je kitajsko gospodarstvo zelo energetsko intenzivno in neu?inkovito; leta 2010 je bila najve?ji porabnik energije na svetu in se zana?a na premog, ki zagotavlja ve? kot 70 % energetskih potreb in presegla ZDA; septembra 2013 je bila najve?ji uvoznik nafte na svetu. V za?etku leta 2010 se je stopnja gospodarske rasti upo?asnila zaradi doma?ih kreditnih te?av, oslabitve mednarodnega povpra?evanja po kitajskem izvozu in krhkosti v svetovnem gospodarstvu.

Naravne in kulturne znamenitosti

Pala?a Potala

Gora Emei ?an

Bazen?ki dobrodo?lice v zavarovanem obmo?ju Huang?an

Nekateri kraji svetovne dedi??ine Unesca

• Templji Putuo Zong?eng v ?engdeju; mesto v provinci Hebej je bila poletna rezidenca cesarjev dinastije ?ing (1730—90). Park obdan z 10 km dolgim obzidjem in osmimi sveti??i v bli?ini je na seznamu Unescove svetovne dedi??ine.
• Dadzu; mesto v Rde?i kotlini v provinci Se?uan ima v bli?njih hribih Bej ?an in Baoding ?an, na 40 krajih, v stene vklesanih 50.000 budisti?nih, daoisti?nih in drugih figur (9.—13. st.). So del Unescove svetovne dedi??ine.
• Dud?iagjan; severozahodno od ?enduja, ob reki Min D?jang je ?e vedno delujo? namakalni sistem, zgrajen okoli 250 pr. n. ?t.. Na gori ?ing?eng nad mestom je najstarej?e sredi??e daoizma s sveti??i (mdr. D?janfu, ?ang?ing, ?angdao, …), Oboje na seznamu Unescove svetovne dedi??ine.
• Emej ?an je sveta gora budistov na zahodu Rde?e kotline, zahodno od Le?ana. Skozi mo?no raz?lenjeno pokrajino vodi 44 km dolga romarska pot od kraja Baogua, mimo ?tevilnih sveti?? na vrh Gore ne?ne obrvi (éméi shān, 3099 m). Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Huanglong; v te?ko dostopnem gorovju Min ?an v severnem delu Se?uana, je zavarovano obmo?je velikosti 700 km2. To je gorska pokrajina na 1700 m do 5588 m (vrh ?uebaoding) mnv, z obse?nimi gozdovi, sotesko Dand?un, lehnjakovimi slapovi in jezeri, z bogatim ?ivalskim svetom (pande). Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Huang?an (Rumene gore, 1864 m); granitno hribovje v zavarovanem obmo?ju v ju?nem delu province Anhui vsebuje slikovite skalne tvorbe, slapove, sveti??a in je del Unescove svetovne dedi??ine.
• D?judzhajgou je zavarovano obmo?je kra?ke pokrajine s slapovi in gozdovi v gorovju Min ?an (720 km²). Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Lasa (Lhasa) je glavno mesto avtonomne regije Tibet na 3685m nmv. Je kulturno in versko sredi??e Tibetancev s templjem Jokhang (7. st.), rezidenco dalajlame pala?a Potala, ki je del Unescove svetovne dedi??ine in samostanoma Drepung in Ganden v okolici mesta.
• Le?an; mesto v Se?uanu le?i na soto?ju rek Min in Dadu je znamenito po 71 m visokem kipu Bude izklesanem v obre?no pe?ino (713—803). Je najve?ji na svetu in je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Staro mesto Lid?jang; v gorski dolini D?unana je slikovito staro, lepo ohranjeno mesto z lesenimi hi?ami in tlakovanimi ulicami, zapletenim starodavnim sistemom preskrbe z vodo in je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Jame Longmen – Jame zmajevih vrat – v pe?inah na obeh bregovih reke Ji je izdolbenih 1352 jam in 750 ni?, okra?enih s stenskimi slikami in okoli 100.000 kamnitimi kipci (4.—10. st.). Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Lu?an je narodni park, povr?ine 305 km², v raz?lenjenem hribovju na severu province D?jang?i. Pogosto uporabljena pokrajina v kitajskem slikarstvu, v preteklosti poletno letovi??e za bogata?e. Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Jame Mogao ali Jame tiso?erih Bud, v zahodnem delu province Gansu, pri kraju Dunhuang. V Steno iz pe??enjaka, dolgo 1600 m, je vklesanih 492 jam z okoli 2500 kipci, stenskimi poslikavami in lesenimi stavbami (4.—14. st.). Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Nand?ing je mesto na bregu reke Jangce in glavno mesto province D?jangsu, cesarska prestolnica ve? dinastij. Ohranjeno mestno obzidje (14. st.), grobnica prvega cesarja dinastije Ming v ?krlatnih hribih (Xiaoling – zgrajena 1381 do 1405), je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Peking (Beijing) – sedaj glavno mesto LR Kitajske, je bil prestolnica mongolske dinastije Juan (1260—1368) in mand?urske dinastije ?ing (1644—1912); nekdanja cesarska pala?a (Prepovedano mesto) je del Unescove svetovne dedi??ine. Trg nebe?kega miru (Tiananmen), Velika narodna dvorana, muzeji, Nebe?ki tempelj (Tiantan – 1420) je del Unescove svetovne dedi??ine, Poletna pala?a (Yiheyuan, zgrajena 1750 do 1765) z velikim parkom in v dolini ?isanling grobovi 13. kraljev dinastije Ming (15.—17. st.), jugozahodno od mesta je arheolo?ko najdi??e pekin?kega ?loveka iz okoli 500.000 pred sedanjostjo, D?oukoudjan, vse je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Pingjao Je dobro ohranjeno mesto iz obdobja dinastije Han, v dolini reke Feng He v provinci ?an?i. Obdano je s 6 km dolgim in 10 m visokim zidom iz obdobja dinastije Ming, ima daoisti?no sveti??e iz 11.—12. st. in je je del Unescove svetovne dedi??ine.
• ?ufu je rojstni kraj filozofa Konfucija (551—479 pr. n. ?t.) z velikim sveti??em, ob njem je dvorec rodbine Kong (16. st.); mesto ima park Kong Lin (Konfucijev gozd) s Konfucijevim grobom; do sem vodi iz mesta Pot ve?ne pomladi. Je je del Unescove svetovne dedi??ine.
• ?enjang je glavno mesto province Ljaoning; cesarska pala?a mand?urskih vladarje Gugong je bila zgrajena 1625—36 in je del Unescove svetovne dedi??ine. Tu sta ?e cesarska grobova v obliki parka.
• Tjan?an - najpomembnej?a daoisti?na sveta gora (1545 m) stoji severno od mesta Tajan v provinci ?andong. Dostopna je po 6293 stopnicah. Tu so sveti??a, paviljoni, popisane skale,… Celotno gorovje je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Kitajski zid – okoli 6000 km dolg obrambni zid iz 3. st. pr. n. ?t., v dana?nji obliki zgrajen med 14. in 17. st., povpre?no visok 6–8 m, na vrhu 6–7 m ?irok z obrambnimi stolpi. Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Vudang?an je 906 km2 veliko zavarovano hribovito obmo?je na severu province Hubej. Tu je ena od daoisti?nih svetih gora (1600 m) s sveti??i (mdr. Zlata dvorana na vrhu gore jin Ding, Sveti??e ?krlatnega oblaka,…) iz obdobja dinastij Juan, Ming in ?ing. Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Vulingjuan je zavarovano obmo?je v hribovju Vuling ?an v provinci Hunan, z zna?ilnimi koni?astimi kvarcitnimi stolpi, kra?kimi jamami, naravnimi okni in bujnim tropskim gozdom. Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Vuji ?an je hribovito zavarovano obmo?je z najvi?jim vrhom Huanggang (2158 m), v provinci Fud?jan (Fujian), s sotesko reke D?ju?u, subtropskim gozdom, konfucijevimi sveti??i in nekdanjimi samostani. Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• ?jan je glavno mesto province ?aan?i (Shaanxi) v dolini reke Vei He in je bil cesarska prestolnica 11 dinastij. Tu je 14 km dolgo mestno obzidje (1368-98), Pagoda velike divje gosi (684), Stolp bobnov (1370), Stolp zvonov (1582), mo?eja (14.—15. st.), muzeji in druge znamenitosti. V bli?ini je Banpo (6000 let stara neolitska naselbina), pri ?jan?janu so grobovi 19 cesarjev dinastije Tang, pri Lintongu je mavzolej cesarja ?in ?i Huangdija (3. st. pr. n. ?t.) z glineno vojsko. Je del Unescove svetovne dedi??ine.
• Jungang so jame vdolbene v skalah na pobo?ju gore Vud?ov v provinci Jungang. V 250 jamah je okoli 50.000 budisti?nih kipov (5.—6. st.); je del Unescove svetovne dedi??ine.

Drugo

Stena devetih zmajev

Pagodni gozd

• ?engdu; v glavnem mestu province Se?uan, ki le?i ob reki D?in D?jang, je sveti??e princa Vuja (4. st.), grobnica cesarja Vang D?jana (10. st.), Mand?u?rijev budisti?ni tempelj (ali tempelj Ven?u, 7.—10. st.) ter Se?uanski muzej.
• Datong; v mestu, ki je v severnem delu province ?an?i, je zid devetih zmajev iz barvnih kerami?nih opek (1392) dolg 45 m in visok 8 m. Tu so ?e budisti?ni samostani zgornji Huajan (1062), spodnji Huajan (1038) in ?anhua (1128—1143), ju?neje pa gora Heng?an (2017 m) ena od petih daoisti?nih svetih gora s samostanom ?uankong sredi skalne stene (6. st.).
• Guilin je mesto ob reki Li D?jang, na zelo obse?nem kra?kem svetu v avtonomnem obmo?ju Guangd?i. Sto??asti kras s strmimi hribi (Park sedmerih zvezd) in kra?kimi jamami (jama Trsti?ne pi??ali – Ludi Yan ali Jama sedmerih zvezd – Qīxīngyán) je zelo slikovit.
• Hangd?ov je glavno mesto province D?ed?jang in je bilo prestolnica dinastije Song (12.—13. st.). Ima slikovito jezero (?ihu) s paviljoni in sveti??i na obali in oto?kih.
• Kamniti gozd (?ilin) je zelo razjedena kra?ka pokrajina (80 ha) blizu mesta Lunan, v provinci Junan, ki je nastala zaradi korozije apnen?aste podlage. Skalne koni?aste tvorbe so visoke 5 do 30 m.
• Kanton (Guangd?ov) je glavno mesto province Guangdong (Daljni vzhod) in le?i ob Biserni reki (Zhu Jiang). Tu sta budisti?ni sveti??i Sveti??e svetlobe in otro?ke ljubezni (Guangxiao Si, 10.—12. st.) in Sveti??e ?estih banjanovcev (Liurong, leto 537), mo?eja Huaj?eng (7. st.), katoli?ka stolnica Svetega srca (1863—88), Sun Yat-senova ali Zhongshan spominska dvorana, otok Shamian (Pe??ena povr?ina).
• Land?ov, glavno mesto province Gansu le?i ob Rumeni reki, z znamenitim Parkom petih izvirov s sveti??em spo?tovanja in dostojanstvenosti (1372), Park bele pagode s sedemnadstropno pagodo (13.—14. st.), v bli?ini je ?e jama tiso?erih Bud (Bingling Si, 5. st.), to je 34 jam s 150 ni?ami s kipci, vklesanimi v steni.
• ?uigdao je pristani?ko mesto na polotoku ?andong, ki je bilo med letoma 2898—1922 nem?ka posest. Ima lepo ohranjeno mestno sredi??e, v okoli?kem hribovju Lao?an so mineralni vrelci, slapovi in sveti??a, med njimi Sveti??e najvi?je ?istosti (Taoqing Gong, 16.—17. st.).
• Song?an je daoisti?na sveta gora (1440 m, ena od petih) ju?no od mesta Luojang, s ?tevilnimi sveti??i in samostani, med njimi ?aolin (ustanovljen 496) s Pagodnim gozdom (243 pogrebnih stup iz obdobja 791—1803).
• Sud?ov je mesto prepredeno s kanali in sredi??e svilarstva. Je zahodno od ?anghaja. V mestu je 150 tematskih vrtov, ki so nastajali med 11. in 19. st. in prikazujejo klasi?ne kitajske pokrajine (Vrt paviljona azurnih valov – 10. st., Vrt obotavljanja – 1800, Vrt skromnega upravnika – 16. st. in drugi. So del Unescove svetovne dedi??ine.
• ?anghaj (Shanghai) je najve?je mesto, trgovsko in industrijsko sredi??e, pristani??e v delti reke Jangce. Nabre?je Bund (Waitan, 1890—1920) je zgrajeno v evropskem klasicisti?nem slogu, ohranjen je del starega mesta Jujuan, sveti??e ?adastega Bude (1918—28), muzeji, itd.
• Turpan je mesto v Turpanski depresiji v Sinkiangu in kulturno sredi??e Ujgurov. V mestu je slikovit bazar, 44 m visok minaret ob Eminovi mo?eji (18. st.), v okolici so razvaline ujgurskih mest Gaochang in Jiaohe (prestolnica med 9. in 13. st.), v skalo vklesane Jame tiso?erih Bud s stenskimi slikami (6. do 14. st.). Pomemben je Turpanski vodni sistem karez za vodooskrbo.
• ?igatse (Shigatse) je mesti v Tibetu z znamenitim lamaisti?nim samostanom Ta?ilhunpo (ustanovljen 1447), bil sede? pan?enlame, od kulturne revolucije dalje je ta v Pekingu.
• ?ining je glavno mesto province ?inghaj (Qinghai), le?i ob reki Huang ?ui na 2200 m nmv. Ima znamenito Veliko mo?ejo in velik lamaisti?en samostan Kumbum v bli?ini.
• D?angje v provinci Gansu je bila pomembna trgovska postojanka na Svilni cesti. Orja?ki, 35 m velik le?e?i Buda (11. st.), Sveti??e lesene pagode (6. st.) s 33 m visoko pagodo, sta najve?ji znamenitosti mesta.

Znanost in tehnologija

Zgodovina

Kitajska je bila neko? vodilna v svetu znanosti in tehnologije do dinastije Ming. Starodavna kitajska odkritja in izumi, kot so izdelava papirja, tisk, kompas in smodnik, so postali raz?irjeni po vsej vzhodni Aziji, na Bli?njem vzhodu in kasneje v Evropi. Kitajski matematiki so prvi uporabili negativne ?tevilke. Do 17. stoletja sta Evropa in zahodni svet presegla Kitajsko v znanstvenem in tehnolo?kem napredku. Raziskovalci do danes ?e vedno razpravljajo o vzrokih za to zgodnje moderno Veliko razhajanje.

Po ponovljenih voja?kih porazih s strani evropskih kolonialnih sil in Japonske v 19. stoletju so kitajski reformatorji za?eli spodbujati sodobno znanost in tehnologijo kot del gibanja samoza??ite. Ko so komunisti pri?li na oblast leta 1949, so posku?ali organizirati znanost in tehnologijo na podlagi modela Sovjetske zveze, v kateri so bile znanstvene raziskave del centralnega na?rtovanja. Po Maovi smrti leta 1976 je bila znanost in tehnologija ustanovljena kot ena od ?tirih modernizacij, sovjetski akademski sistem pa postopoma preoblikovan.

Sodobnost

Od konca kulturne revolucije je Kitajska znatno vlagala v znanstvene raziskave s 163 milijardami dolarjev za znanstvene raziskave in razvoj v letu 2012. Znanost in tehnologija se obravnavata kot bistvena za doseganje gospodarskih in politi?nih ciljev Kitajske in so vir nacionalnega ponosa, ki je v?asih opisan kot ?tehno-nacionalizem?. Kljub temu kitajske nalo?be v osnovne in uporabne znanstvene raziskave ostajajo pod vodilnimi tehnolo?kimi mo?mi, kot so ZDA in Japonska. Na kitajskem rojeni znanstveniki so ?e ?tirikrat prejeli Nobelovo nagrado za fiziko, za kemijo in fiziologijo ali medicino enkrat, ?eprav je ve?ina teh znanstvenikov opravila svoje Nobelovo zmagovalno raziskavo v zahodnih dr?avah.

Kitajska razvija svoj izobra?evalni sistem s poudarkom na znanosti, matematiki in in?eniringu. Je tudi drugi najve?ji zalo?nik znanstvenih ?lankov na svetu. Tehnolo?ke dru?be, kot sta Huawei in Lenovo, so postale vodilne na podro?ju telekomunikacij in osebnih ra?unalnikov in kitajski superra?unalniki so dosledno uvr??eni med najmo?nej?e na svetu. Raz?irja se tudi uporaba industrijskih robotov; od leta 2008 do leta 2011 se je namestitev multi-role robotov v kitajskih tovarnah pove?ala za 136 odstotkov.

Kitajski vesoljski program je eden najbolj aktivnih na svetu in je glavni vir nacionalnega ponosa. Leta 1970 je Kitajska uvedla svoj prvi satelit, Dong Fang Hong I., in postala peta dr?ava, ki je to storila neodvisno. Leta 2003 je Kitajska postala tretja dr?ava, ki je neodvisno poslala ljudi v vesolje.

Promet

Most ?ez reko Baling je eden najvi?jih mostov na svetu

Od poznih 1990-ih se je kitajsko nacionalno cestno omre?je znatno raz?irilo z vzpostavitvijo mre?e nacionalnih avtocest in hitrih cest. Leta 2011 so Kitajske avtoceste dosegle skupno 85.000 km, kar je postalo najdalj?i avtocestni sistem na svetu. Leta 1991 je bilo na glavnem odseku reke Jangce na severu in na jugu le ?est mostov. Do oktobra 2014 je bilo 81 tak?nih mostov in predorov.

Kitajska je najve?ji svetovni trg za avtomobile, ki je presegla Zdru?ene dr?ave v avtomobilski prodaji in proizvodnji. Prodaja avtomobilov v letu 2009 je presegala 13,6 milijona in lahko do leta 2020 dose?e 40 milijonov. Ne?eleni u?inek hitre rasti kitajskega cestnega omre?ja je bil znaten porast prometnih nesre?, s slabo uveljavljenimi prometnimi zakoni, ki so bili navedeni kot mo?ni vzrok za leto 2011, je v prometnih nesre?ah umrlo okoli 62.000 kitajskih dr?avljanov. V mestnih obmo?jih kolesa ostajajo obi?ajna prevozna sredstva, kljub vse ve?ji raz?irjenosti avtomobilov - od leta 2012 je na Kitajskem pribli?no 470 milijonov koles.

Terminal 3 mednarodnega letali??a v Pekingu je 2 najve?ji terminal na svetu

Kitajske ?eleznice, ki so v dr?avni lasti, so med najpomembnej?imi na svetu, ki so leta 2006 obdelale ?etrtino svetovnega ?elezni?kega prometa na samo 6 % svetovnih tirov. Od leta 2013 je dr?ava imela 103.144 km ?eleznic, tretje najdalj?e mre?e na svetu. Vse pokrajine in regije so povezane z ?elezni?kim omre?jem, razen Macau. ?eleznice so zelo obremenjeno, zlasti med kitajskim novim letom, ko se odvija najve?ja letna migracija na svetu.

Sistem za visoke hitrosti (HSR) je za?el z gradnjo v za?etku leta 2000. Danes ima ve? kot 19.000 kilometrov namenskih prog, ki skupaj presegajo dol?ino preostale svetovne ?elezni?ke mre?e za visoke hitrosti. Omre?je vklju?uje ?elezni?ko progo Peking-Guangd?ov-?end?en, eno najdalj?o HSR linijo na svetu in ?elezni?ko progo Peking-?anghaj, ki ima tri najdalj?e ?elezni?ke mostove na svetu. Vlak ?anghaj Maglev, ki dose?e 431 km / h je najhitrej?i komercialni vlak na svetu.

?anghajski vlak Maglev

Od leta 2000 se je rast hitrih tranzitnih sistemov v kitajskih mestih pospe?ila. Od januarja 2016 ima 26 mest urbani mno?i?ni tranzitni sistem, 39 pa odobren metro sistem, pri ?emer jih je ?e ducat ve?, ki se jim pridru?ijo do leta 2020. ?anghajska podzemna ?eleznica, podzemna ?eleznica Peking, metro Guangd?ov, Hongkong MTR in metro ?end?en so med najdalj?imi in najbolj obse?nimi na svetu.

Kitajski standardiziran EMU, znan tudi pod imenom Fu?ing Hao, je doma?i kitajski vlak, katerega najve?ja delovna hitrost dose?e 350 km/h

V letu 2015 je bilo pribli?no 200 letali??, pribli?no 240 jih je na?rtovanih do leta 2020. Ve? kot dve tretjini letali?? v gradnji po vsem svetu leta 2013 je bilo na Kitajskem, in Boeing pri?akuje, da bo kitajska flota aktivnih komercialnih letal na Kitajskem rasla od 1910 v letu 2011 na 5980 leta 2031. S hitrim ?irjenjem v civilnem letalstvu so se najve?ja letali??a na Kitajskem pridru?ila tudi najzahtevnej?im na svetu. Leta 2013 je glavno letali??e v Pekingu na drugem mestu v svetu s potni?kim prometom. Od leta 2010 sta mednarodno letali??e Hongkong in mednarodno letali??e Shanghai Pudong na prvem in tretjem mestu v tonah letalskih tovornih vozil.

Kitajska ima ve? kot 2000 re?nih in morskih pristani??, od katerih jih je pribli?no 130 odprtih za tuje ladje. Leta 2012 so pristani??a v ?anghaju, Hongkongu, ?end?enu, Ningbo-D?ov?anu, Guangd?ovu, Qingdanu, Tiand?inu in Dalianu uvr??ena na svetovni vrh v tovornem prometu in koli?ini tovora.

Pristani??e ?anghaj na otoku Jang?an v zalivu Hangd?ov je bilo leta 2010 najve?je kontejnersko pristani??e na svetu

Zunanje povezave

• Spletna stran LR Kitajske