昭通组织部长陈真永谈“两学一做”

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mi?ljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politi?ne etike, dr?avne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske. Zaradi vsebinskih sprememb, lo?ujemo zgodnje ?konfucijanstvo?, ki je odlo?no nasprotovalo despotizmu in pa ?konfucijanizem?, ki je kasneje postal ideologija dr?avnega despotizma. Svoj evropski naziv je dobilo po Konfuciju (Kong fuzi孔夫子), najznamenitej?em predstavniku te filozofske smeri. Na Kitajskem sicer ta filozofska ?ola nosi ime ?Nauk izobra?encev??(Ru xue 儒学) in je nastala v ?Obdobju vojskujo?ih se dr?av??(Zhan guo shidai 战国时代 481-221 pr. n. ?t.).

Pet klasikov in ?tiri knjige

Konfucijanski nauk se je ukvarjal predvsem s ?tudijem klasi?nih del predkonfucijanskih izro?il in duhovno refleksijo predkonfucijanskih religiozno-socialnih tradicij. Konfucij osebno naj bi zbral in uredil besedila t.i. ?Petih klasikov??(Wu jing 五经), ki so kasneje predstavljali osnovo obvezne izobrazbe vseh dr?avnih uradnikov. Mednje sodijo:

- ?Knjiga pesmi??(Shi jing 诗经)

- ?Knjiga premen??(Yi jing 已经)

- ?Knjiga dokumentov??(Shu jing 书经)

- ?Knjiga obredov??(Li ji 礼记)

- ?Spomladanski in jesenski rokopisi??(Chun qiu lu 春秋录)

Najstarej?i neposredni viri nauka konfucijanstva so t.i. ??tiri knjige??(Si shu 四书):

- ?Pogovori??(Lun yu 论语)

- ?Mencij??(Mengzi 孟子)

- ?Nauk o sredini??(Zhong yong 中庸)

- ?Vzvi?eni nauk??(Da xue 大学)

Medtem ko je bilo Pet knjig kanoniziranih ?e v obdobju prve reforme konfucijanskega nauka (dinastija Han 汉), so bile ?tiri knjige kanonizirane v obdobju druge reforme, to je v sklopu neokonfucijanstva.

Temeljni koncepti konfucijanstva

Religiozni vidiki konfucijanstva izhajajo iz kulta prednikov, ki je v ?asu dinastije Shang (商) in zahodne dinastije Zhou (西周 1066-771 pr. n. ?t.) ?e vseboval najvi?je bo?anstvo ?Shangdi??(上帝), ki pa ga je nato zamenjal koncept neba ali narave (tian 天), katerega politi?ne in dru?bene funkcije so se izra?ale skozi obrednost (li 礼). Ta koncept, ki zaobjema ve? razli?nih pomenov, kot so nravnost, spodobnost, vljudnost, ceremonije, izobrazba, kultura, obredi, prazniki itd. Nebo kot najvi?ji vladar je za konfucijance predstavljalo najvi?ji izraz vseh moralno-eti?nih na?el, vsako njegovo dejanje pa je moralo potekati v skladu z daotom (道), velikim prana?elom, ki ureja bit vsega na svetu.

Kljub nekaterim religioznim elementom konfucijanstvo ?tejemo za temeljno socialno in politi?no ideologijo tradicionalne Kitajske. Konfucij namre? niti s strani u?encev ni bil smatran kot bo?anstvo, temve? kot u?itelj, posredovalec temeljnih na?el ureditve sveta. V svoji ideologiji se je Konfucij zavzemal za utrjevanje eti?nih meril, saj je verjel, da bo dru?ba preko izpolnjevanja le-teh, ponovno dosegla stopnjo naravne harmonije in reda. Ta tradicionalna merila naj bi veljala tako za vladarje, ki bi moral v svojem delovanju brezpogojno slediti zakonitostim neba, kot tudi za ljudstvo. Legitimnost vladavine je bila namre? po konfucijanski teoriji ?nebe?kega mandata??(tianming 天命) v celoti odvisna od volje neba. Kar se ti?e obi?ajnega ljudstva, Konfucij govori o delitvi na ?plemenitnike??(junzi 君子), to so nadpovpre?ni ljudje z dobro izobrazbo in zmo?nostjo pozitivnega spreminjanja samih sebe in svoje okolice, in ?malenkostne?e??(xiaoren 小人), ki so podpovpre?ni in popolnoma neizobra?eni in predstavljajo najni?jo raven duhovnega iz fizi?nega razvoja. ?Plemenitnik??in ?malenkostne???tako predstavljata bipolarna simbola skrajnosti znotraj dru?bene sfere.

Konfucijanstvo poudarja tudi velik pomen znanja in u?enja, ne ukvarja pa se s posmrtnim ?ivljenjem. Po Konfucijevem mnenju ima vsak ?lovek mo?nost dose?i harmonijo s svojim dru?benim in naravnim okoljem in postati ?plemenitnik?. To lahko dose?e preko negovanja petih kreposti:

- ?love?nost (ren 仁)

- pravi?nost (yi 义)

- lojalnost (zhong 忠)

- strpnost (shu 恕)

- po?tenost (zhi 直)

Pomembna je tudi t.i. ?Teorija pravilnosti imen??(Zheng ming lun 正名论), ki poudarja, da mora vsak dr?avljan zasedati svoje mesto v hierarhi?ni dru?bi, saj bo le tako izpolnjen osnovni pogoj za harmoni?no ?ivljenje. Te dru?bene pozicije sodijo k relacijskemu sistemu imen, ki dolo?ajo stvarnost. Kadar imena niso v skladu s stvarnostjo, v dru?bi namre? prevlada kaos. Ti polo?aji so dolo?eni s petimi vrstami med?love?kih odnosov (wu lun 无论), ki jih je opredelil Konfucijev u?enec, filozof Mencij (Mengzi 孟子):

- odnos med vladarjem in podlo?nikom

- odnos med o?etom in sinom

- odnos med mo?em in ?eno

- odnos med starej?im in mlaj?im bratom

- odnos med prijateljema

Konfucijanski nauk je bil za svoje ?ase zelo napreden. Konfucij je u?il, da je ljudstvo pomembnej?e od vladarja (min ben 民本) in da lahko le-tega tudi vr?e s prestola, ?e deluje samopa?ko ali krivi?no, tj. v nasprotju s prej omenjenim ?nebe?kim mandatom?. Prestol po njegovem mnenju ne bi smel biti deden, ampak bi moralo biti ljudstvo tisto, ki vladarja izvoli izmed vrst najbolj izobra?enih in moralno neopore?nih, tj. kultiviranih u?enjakov. Poleg Konfucija kot najpomembnej?a predstavnika konfucijanstva ?tejemo ?e Mencija (Mengzi 孟子) in Xunzija (Xunzi 荀子).

Prva reforma in konfucianizem

V politi?nem neredu 3. stoletja pr. n. ?t. se je vloga konfucijanstva bistveno zmanj?ala, saj ga je oblast dinastije Qin (秦 221-206 pr. n. ?t.) ?elela na?rtno iztrebiti. Njegova vloga se je ponovno okrepila v obdobju dinastije Han (汉 206 pr. n. ?t.-220 n. ?t.), vendar tokrat v spremenjeni obliki, ki jo imenujemo ?konfucianizem?. Konfucianizem je bil bistveno stro?ji od konfucijanstva, saj je prevzel vse politi?no relevantne elemente legalizma. Kot obliko ortodoksne dr?avne doktrine ga je oblikoval politi?ni teoretik Dong Zhongshu 董仲舒. Koncept obrednost li je eti?no utemeljil preko sistema kozmolo?kih ?pekulacij. Novo nastala civilna teorija je tako temeljila na harmoniji med ?lovekom in vsemi ostalimi kozmi?nimi dejavniki in je stoletja po tem mo?no vplivala na politiko kitajskega dvora. Konfucianizem je izklju?eval utrjevanje kakr?nihkoli individualisti?nih miselnih vzorcev in absolutisti?no zagovarjala dru?beni centrizem. Konfucianizem je postal nauk, ki ni bil ve? predmet kriti?nega razmi?ljanja, temve? je prevzel vlogo eti?nega in socialnega kodeksa ter politi?ne ideologije. Dong Zhongshu je poleg tega izdelal osnovo za sistem uradni?kih izpitov, katerih uspe?no opravljanje je tako postalo predpogoj za pridobitev vseh stopenj uradni?kih polo?ajev, s tem pa tudi politi?ne mo?i. Tako je konfucianizem v sintezi z legalizmom vse do pri?etka 20. stoletja deloval kot integralni del in?titucionaliziranega dru?benega reda in njegove rigidne hierarhi?ne strukture.

Konfucijevi izreki

• Izberi si vsaj tako dobrega prijatelja, kot si sam; prijatelja lahko vljudno opozori? na njegove napake, ampak ne za vsako ceno.
• Naj ti ne bo te?ko, ?e te ljudje ne poznajo, va?no je, da ti pozna? njih; prizadevaj pa si, da bo? postal tak?en, da bo? vreden tega, da te ljudje spoznajo.
• Zavedaj se tega, kar ve?, ne zavrzi svojega mnenja. Ko se priklju?i? drugim, ne zavrzi svojega mnenja.

Biografija

S kitajsko kulturo in konfucianizmom je tesno povezano Konfucijevo ime (Kong Zi ali mojster Kong). Ve?ino podatkov o Konfucijevem ?ivljenju izvemo iz obse?nega poglavja Sima Qianovih 司馬遷 ?Zgodovinskih zapisov??(Shi ji 史記). Mojster Kong naj bi bil rojen leta 551 pred na?im ?tetjem v dr?avi Lu 魯 (dana?nja provinca Shandong 山東). Njegovo pravo ime je Kong Qiu 孔丘, znan pa je tudi pod imenom Zhong Ni 仲尼. Njegovi predniki naj bi izhajali iz vrst obubo?anega plemstva kraljevskega klana Song 宋. Pri devetnajstih letih se je o?enil in nastopil slu?bo ni?jega uradnika. Sprva se ni mogel pohvaliti s posebno uspe?no kariero, vendar se mu je pri petdesetih kljub temu posre?ilo postati minister, ?eprav so ga kmalu zatem ?al ?dali na ?evelj??in je moral ta polo?aj razo?aran zapustiti. Potem je ob sebi zbral kopico nadobudnih u?encev, s katerimi je potoval iz kraja v kraj in raz?irjal svoj nauk . Pri tem je ve?krat deloval tudi kot svetovalec posameznih fevdnih gospodov. Tri leta pred smrtjo se je ponovno vrnil v domovino, kjer je leta 479 pred na?im ?tetjem za vselej zatisnil o?i. Kot ustanovitelj konfucianstva si je posmrtno slavo in trajno kultno obo?evanje mno?ic pridobil ?ele po obdobju dinastije Han 漢 (206–220), ko je njegov nauk – ?eprav v spremenjeni in sinkretisti?ni obliki – postal osnova politi?nih, moralnih in dr?avnih doktrin kitajske dru?be in kulture. Njegov dejanski pomen je pravzaprav v tem, da je posamezne nauke, ki jih sicer ni sam ustvaril, povzel in povezal v zaokro?en sistem, katerega je posredoval svojim u?encem.Da bi razumeli Konfucijevo mo? in vpliv, moramo njegovo ?ivljenje in nauke obravnavati v lu?i problema, ki ga je mu?il – to je bil dru?beni kaos. Anti?na Kitajska ni bila ni? bolj in ni? manj nemirna kot druge de?ele. Obdobje od 8. do 3. stol. pr. n. ?t. je pomenilo zlom dinastije Zhou. Med seboj bojujo?i se fevdni gospodjei so bili prepu??eni sami sebi in so ustvarjali prav tako stanje, kot je vladalo v stari Gr?iji pred Aleksandrom Makedonskim. Zaradi tak?nih razmer je Konfucij napisal svoje ideje kako spremeniti svet:

Kako so Kitajci videli konfucijanski na?rt?

Konfucijski tempelj v Nagasakiju

Kazalo se je kot nikoli kon?an na?rt samokultiviranja z namenom, da bi postali bolj ?love?ki. Dober ?lovek si nenehno prizadeva biti ?e bolj?i.

Konfucij no?e, da bi ljudje iskali boga v sebi ampak v med?love?kih odnosih, svetni?tvo v osami je za Konfucija nesmiselno. Osnova urejene dru?be je stroga hierarhija. Po Konfucijevem nauku so bili nekateri ljudje drugim podrejeni. Zanj je bilo samoumevno, da otroci spo?tujejo star?e, da mlaj?i otroci spo?tujejo starej?e brate in sestre in da ?ena spo?tuje mo?a. Ker bi nekateri nadrejeni lahko hitro podlegli sku?njavi in za?eli izkori??ati svojo vlogo, si je bilo avtoriteto po njegovem nauku potrebno zaslu?iti. Nadrejeni so morali skrbeti izklju?no za blaginjo podrejenih in niso smeli izkori??ati svojega polo?aja.

Konfucij je bil najpomembnej?a osebnost v kitajski zgodovini. Leta 130 pr. n. ?t. so Konfucijeva besedila postala temeljna veda za vzgojo vladnih uradnikov, vzorec se je s prekinitvijo ohranil vse do leta 1905, ko je cesarstvo propadlo.

Literatura, priporo?ena za nadaljnje branje

• Ro?ker, Jana S. Odnos kot jedro spoznanja: kitajska filozofija od anti?nih klasikov do modernega konfucijanstva. Cankarjeva zalo?ba, Ljubljana 2010.(COBISS)
• Ro?ker, Jana S. Iskanje poti: spoznavna teorija v kitajski tradiciji. Del 1, Od protofilozofskih klasikov do neokonfucianstva dinastije Song. Znanstveni in?titut Filozofske fakultete, Ljubljana 2005. .(COBISS)
• Ro?ker, Jana S. Zmajeva hi?a: oris kitajske kulture in civilizacije,Cankarjeva zalo?ba, Ljubljana 1992.(COBISS)
• Konfucij: Pogovori. (prev. Maja Mil?inski) Cankarjeva zalo?ba, Ljubljana 1988.(COBISS)
• ?tiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk. (prev. Maja Mil?inski) Mladinska knjiga, Ljubljana 2005. .(COBISS)

Zunanje povezave

• Confucius
• Neo-Confucian Philosophy
• Stanford Encyclopedia of Philosophy Entry: Confucius
• Interfaith Online: Confucianism
• Confucian Documents at the Internet Sacred Texts Archive.
• Oriental Philosophy, "Topic:Confucianism"