“徽匠神韵——安徽徽州传统工艺故宫特展”开幕

百度 实施区域协调发展和城乡统筹发展战略，帮助边远地区和农村获得更多发展机会。

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko ?tevilo 33 in relativno atomsko maso 74.92. Je splo?no znan metaloid, ki se uporablja v razli?nih pesticidih, herbicidih in insekticidih, uporablja pa se tudi v ?tevilnih zlitinah, predvsem za oja?anje in okrepitev. Pojavlja se v ?tevilnih mineralih, ve?inoma v kombinaciji z ?veplom in kovinami, najdemo pa ga tudi v samorodni obliki v naravi.

Arzen,?₃₃As

Arzen
Izgovarjava	IPA:?[a??ze?n]
Alotropi	siv (najobi?ajnej?i), rumen, ?rn (glej Alotropi arzena)
Videz	kovinsko siv
Standardna atomska te?a Ar,?std(As)	74921595(6)
Arzen v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Du?ik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor ?veplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan ?elezo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato ?ivo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajn?tajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darm?tatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson P ↑ As ↓ Sb germanij ← arzen → selen
Vrstno ?tevilo (Z)	33
Skupina	skupina?15 (pniktogeni)
Perioda	perioda?4
Blok	? blok p
Razporeditev elektronov	[Ar] 3d10 4s2 4p3
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 5
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri?STP	trdnina
Sublimi??e	615?°C
Gostota (blizu?s.t.)	5,727?g/cm3
v?teko?em?stanju (pri?TT)	5,22?g/cm3
Trojna to?ka	820?°C, 3628?kPa
Kriti?na to?ka	1.400?°C,???MPa
Talilna toplota	grey: 24,44?kJ/mol
Izparilna toplota	34,76?kJ/mol (?)
Toplotna kapaciteta	24,64?J/(mol·K)
Parni?tlak P?(Pa) 1 10 100 1?k 10?k 100?k pri?T?(°C) 280 323 373 433 508 601
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	?3, ?2, ?1, 0, +1, +2, +3, +4, +5 (rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova?lestvica: 2,18
Ionizacijske energije	1.:?947,0?kJ/mol 2.:?1798?kJ/mol 3.:?2735?kJ/mol (ve?)
Atomski polmer	empiri?no: 119?pm
Kovalentni polmer	119±4?pm
Van der Waalsov polmer	185?pm
Spektralne ?rte arzena
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	?romboedri?na
Temperaturni raztezek	5,6?μm/(m?K) (at?r.t.)
Toplotna prevodnost	50,2?W/(m?K)
Elektri?na upornost	333?nΩ?m (pri?20?°C)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	?5,5·10?6?cm3/mol
Youngov modul	8?GPa
Stisljivostni modul	22?GPa
Mohsova trdota	3,5
Trdota po Brinellu	1440?MPa
?tevilka CAS	7440-38-2
Zgodovina
Odkritje	arabski alkimisti (pred 815 n. ?t.)
Najpomembnej?i izotopi arzena
Izo-top Pogos-tost Razpolovni ?as (t1/2) Razpadni na?in Pro-dukt 73As sint. 80,3?d ε 73Ge γ – 74As sint. 17,8?d ε 74Ge β+ 74Ge γ – β? 74Se 75As 100% stabilen

Arzen je kemijsko zelo podoben svojemu predhodniku fosforju; v tolik?ni meri, da ga delno nadome??a v biokemijskih reakcijah in je zato strupen, dobro poznan po imenom arzenik je Arzen(III)-oksid, Med segrevanjem elementarni arzen hitro oksidira v arzenov oksid, ki ima vonj po ?esnu. Arzen in nekatere arzenove spojine lahko ob gretju tudi sublimirajo, tako da se pretvorijo neposredno v plin. Elementarni arzen se najde v dveh trdnih oblikah: rumeni in sivo-kovinski, z relativno gostoto 1,97 in 5,73.

Arzen je v razli?nih spojinah prisoten v zemeljski skorji in je zaradi tega v nekaterih delih sveta stalno prisoten v vodi, zlasti podzemni. Arzen ni esencialni element za ?loveka. Glavni vnos je preko rib in mesa ter vode oz. pija?. Dele? vnosa v telo preko pitne vode nara??a z nara??anjem koncentracije arzena v pitni vodi. Vnos z vodo preko ko?e in dihal ni pomemben. Ve?letno u?ivanje arzena s pitno vodo je bilo povezano s spremembami na ko?i, rakom ko?e in drugimi raki npr.: mehurja in plju?, ?ilnimi in ?iv?nimi obolenji. Po IARC je razvr??en v skupino 1 (zadosti dokazov za rakotvornost pri ljudeh). Za otroke ali nose?nice arzen ne predstavlja ve?jega tveganja za zdravje kot za druge prebivalce. Mejna vrednost v pitni vodi je 0,10 μg/l. Do ureditve skladnosti naj ljudje u?ivajo za pitje in pripravo hrane embalirano vodo.

Zgodovina

Albert Veliki

velja kot prvi, ki je pridobil ?isto arzen]]

Arzen in arzenove anorganske spojine spremljajo ?loveka od najstarej?ih ?asov. Neko? so predstavljale najpogosteje uporabljene strupe, po drugi strani pa so bile tiso?letja nepogre?ljive v terapiji. Prve resnej?e ?tudije segajo v ?as gr?ko-rimske civilizacije, ko jih je Hipokrat priporo?il za zdravljenje rakavih obolenj. Zasledimo jih tudi v delih njegovih naslednikov Dioskorida, Plinija starej?ega in Galena. Anti?no znanje se je ohranilo predvsem s pomo?jo Arabcev in se preko njih po?asi vrnilo v srednjeve?ko Evropo.

V bronasti dobi so ga pogosto dodali bronu in ga tako naredili tr?ega in mo?nej?ega. Do 11. Stoletja so poznali ?e 3 vrste arzena. To so bile bela, rumena in rde?a vrsta, oz. arzenov trioksid, arzenov trisulfid in arzenov disulfid.

Okoli leta 700 je arabski alkimist Jabir pripravil arzenov trioksid. To je bel pra?ek, ki je brez okusa in vonja. Albertus Magnus oz. Albert Veliki je prvi izoliral element leta 1250.

Zaradi teh zna?ilnosti je bil arzen v srednjem veku zelo priljubljen kot strup, predvsem med vi?jimi sloji, zaradi ?esar si je prislu?il vzdevka Kralj strupov in Strup kraljev. Prav tako je bil priro?en kot strup zato, ker so bili simptomi zastrupitve z arzenom zelo podobni simptomom kolere. Kot strup je bil arzen zelo popularen predvsem do leta 1836, ko je James Marsh odkril test, ki preverja prisotnost arzena v telesu. Dotlej arzena ni bilo mogo?e odkriti oziroma ga identificirati kot strup, ki je povzro?il smrt.

Nahajali??a in pridobivanje

Glavni vir arzena so minerali in samorodni arzen, ki pa je redkej?i. Najpogostej?i minerali, ki vsebujejo arzen, so:

• arzenopirit (FeAsS)
• realgar-rde?i (As₄S₄),
• avripigment-rumen (As₂S₃),
• arzenolit (As₂O₃).

Pridobivamo ga iz sulfidnih rud s pra?enjem brez prisotnosti zraka, z oksidacijskim pra?enjem in redukcijo z ogljikom:

${\ce {FeAsS_{(s)}-> FeS_{(s)}{}+ As_{(g)}}}$

${\ce {FeAs2_{(s)}-> FeAs_{(s)}{}+ As_{(g)}}}$

Za potrebe polprevodni?ke industrije mora ?istost arzena zna?ati ve? kot 99,99999 odstotkov. V ta namen se ve?krat destilirani Arzen(III)-klorid reducira v toku vodika:

${\ce {2AsCl3 + 3H2 -> 6HCl + 2As}}$

Najve?ji svetovni proizvajalec arzena je Kitajska, ki proizvede kar 50% svetovnega arzena. Sledijo ji ?ile, Peru, Maroko.