?jan (kitajsko [?i?.a?n] (); pinjin: Xi'an), tudi ?i'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province ?aan?i v Ljudski republiki Kitajski. Kot podprovin?no mesto le?i na planoti Guand?ong na severozahodu Kitajske.[3] Je eno najstarej?ih mest na Kitajskem, najstarej?a prefekturna prestolnica in ena od ?tirih velikih starodavnih prestolnic Kitajske, ki je imela ta naziv pod ve? najpomembnej?imi kitajskimi dinastijami,[4] vklju?no z Zahodnim D?ovom, ?inom, Zahodnim Hanom, Suijem, Severnim D?ovom in Tangom.[4] Mesto je izhodi??e svilne poti in dom UNESCOVE glinene vojske cesarja ?in ?i Huanga.[5]
?jan 西安市 Sjan, Hsi-an | |
|---|---|
Podprovin?no in prefekturno mesto | |
 | |
.png) Lokacija jurisdikcije mesta ?jan v ?aan?iju | |
  ?jan Lokacija na Kitajskem | |
| Koordinati (Pokrajinska vlada ?aan?ija): 34°15′54″N 108°57′14″E? / ?34.265°N 108.954°E | |
| Country | Ljudska republika Kitajska |
| Provinca | ?aan?i |
| Mestni sede? | Okro?je Wejjang |
| Upravljanje | |
| ???Vrsta | Podprovin?no mesto |
| ???Telo | Ob?inski ljudski kongres v ?janu |
| ???Sekretar KKP | Vang Hao (pinjin: Wang Hao) |
| ???Predsednik kongresa | Hu Rundze (pinjin: Hu Runze) |
| ????upan | Li Mingjuan (pinjin: Li Mingyuan) |
| Povr?ina | |
| ???Podprovin?no in prefekturno mesto | 10.762?km2 |
| ???Urbano | 5.808,6?km2 |
| ???Metropolitansko obm. | 4.903,9?km2 |
| Nadm. vi?ina | 405?m |
| Prebivalstvo ?(2020 (?tetje)[1]) | |
| ???Podprovin?no in prefekturno mesto | 12.952.907 |
| ???Gostota | 1.200?preb./km2 |
| ???Urbano | 11.904.805 |
| ???Urbana?gostota | 2.000?preb,/km2 |
| ???Metropolitansko obm. | 12.283.922 |
| ???Metropolitanska?gostota | 2.500?preb./km2 |
| ?asovni pas | UTC+8 (Kitajski standardni ?as) |
| Po?tna ?tevilka | 710000–710090 |
| Omre?na skupina | 29 |
| Koda ISO 3166 | CN-SN-01 |
| BDP | (2020)[2] |
| – Skupno | CNY1201 milijard (US$154,2 milijard) |
| – Na prebivalca | CNY98.205 (US$15.108) |
| Predpone registrskih tablic | 陕A,陕U |
| Mestna ro?a | Punica granatum |
| Mestno drevo | Styphnolobium japonicum |
| Spletna stran | XA.gov.cn |
.jpg)
.JPG)
| ?jan | |||||||||||||||||||||||||||||||||
.svg) "?jan" v kitajskih pisavah | |||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kitajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Kitajsko | 西安 | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Po?tna romanizacija | Sianfu | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Dobesedni pomen | "Zahodni mir" | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||
| ?ang'an | |||||||||||||||||||||||||||||||||
| Poenostavljeno?kitajsko | 长安 | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tradicionalno?kitajsko | 長安 | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| Dobesedni pomen | "Ve?ni mir" | ||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||
| ?jansko nare?je (D?ongjuan mandarin??ina) ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||
| ?jansko nare?je (D?ongjuan mandarin??ina) | 西安: [?i21.??21] 長安: [????a?2?.??21] | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Skozi zgodovino je slu?ilo kot prestolnica ve? vladarskih dinastij tega dela Kitajske, za?en?i z dinastijo D?ov v 11. stoletju pr. n. ?t. in njihovimi nasledniki, dinastijo ?in (3. stoletje pr. n. ?t.). Na Zahodu je bilo znano kot vzhodni konec svilne poti. Pod vladavino Komunisti?ne partije Kitajske po drugi svetovni vojni se je v ?janu za?ela intenzivna industrializacija.[6][7]
Od 1980-ih, kot del gospodarske rasti celinske Kitajske, zlasti za osrednje in severozahodne regije, se ?jan pojavlja kot kulturno, industrijsko, politi?no in izobra?evalno sredi??e celotne regije osrednjega severozahoda, s ?tevilnimi ustanovami za raziskovanje in razvoj, nacionalno varnost in raziskovanje vesolja. ?jan ima trenutno podprovin?ni status in upravlja 11 okro?ij in 2 okraja.[8] Mesto je tretje najbolj naseljeno mesto v zahodni Kitajski za ?ong?ingom in ?engdujem, pa tudi najbolj naseljeno mesto na severozahodu Kitajske.[9] Leta 2020 je bil ?jan na dveletni mestni lestvici GAWC uvr??en med Beta-,[10] po dr?avni uvrstitvi pa je pri?el na 17. mesto.[11]
?jan je po podatkih Nature Indexa tudi eno izmed 40 znanstveno najproduktivnej?ih mest na svetu,[12] in dom ?tevilnih presti?nih kitajskih univerz,[13] vklju?no z Univerzo ?jan D?jaotong, Univerzo severozahodne politehnike, Univerzo ?ang'an, Univerzo ?idjan, Normalno univerzo ?aan?i in Severozahodno univerzo.
Ime
uredi?jan je atonalna pinjin romanizacija kitajskega imena 西安, Zahodni mir. (Apostrof – v kitaj??ini znan kot 隔音符號, géyīn fúhào – je treba vklju?iti, da se izgovorjava lo?i od enozlo?nega xian.) Ime je bilo sprejeto leta 1369 v zgodnji dinastiji Ming. Jezuitski misijonarji so njegovo ime zabele?ili kot Si-ngan ali Si-ngan-fou[14] zaradi njegovega statusa sede?a prefekture (府,?fǔ). Ta oblika se ?e vedno pojavlja v latinskem imenu katoli?ke ?kofije ?jan, archidioecesis Singanensis. Wade in Giles sta ime kasneje romanizirala v Hsi-an, cesarska po?ta pa v Sianfu[15] ali Sian, oboje pa je bilo obi?ajno do razglasitve pinjin.
Obmo?je dana?njega ?jana je bilo lokacija ve? pomembnih nekdanjih kitajskih mest. Prestolnici zahodnega D?ova sta bili mesti dvoj?ka Feng in Hao, znani skupaj kot Fenghao, ki sta stali na nasprotnih bregovih reke Feng ob njenem soto?ju z ju?nim bregom reke Vei v zahodnem predmestju dana?njega ?jana.[16] Prestolnica ?in ?janjang je bila zgrajena severno od reke Vei v obdobju vojskujo?ih se dr?av, nasledila pa jo je prestolnica zahodnega Hana, ?angan (長安), kar pomeni 've?ni mir', ki je stala ju?no od reke Vei in je pokrivala osrednje obmo?je dana?njega ?jana. V ?asu vzhodnega Hana je bil ?angan znan tudi kot 'zahodna prestolnica' (西京), poimenovana po istoimenskem polo?aju glede na glavno prestolnico Luojang. Pod dinastijo Sui se je leta 581 n. ?t. preimenovala v Da?ing (大興, zelo uspe?en). Pod dinastijo Tang se je leta 618 ime vrnilo v ?angan. V ?asu mongolske dinastije Juan (13. in 14. stoletje) je imelo vrsto imen: Fengjuan (奉元),, An?i ((安西, Miren zahod) in D?ingd?ao (京兆). Ime dinastije Ming ?jan se je med letoma 1930 in 1943 spremenilo nazaj v ?id?ing (?zahodna prestolnica?, kot zgoraj).
Zgodovina
urediPrazgodovina
urediLantianski ?lovek je bil odkrit leta 1963 v okro?ju Lantian, 50 km jugovzhodno od ?jana in sega vsaj 500.000 let pred sedanjostjo. Leta 1953 so na vzhodnem obrobju mesta odkrili 6500 let staro neolitsko vas Banpo, ki vsebuje ostanke ve? dobro organiziranih neolitskih naselij, datiranih z ogljikom na obdobje pred 5600–6700 leti.[17][18] Na tem mestu je zdaj muzej ?jan Banpo, zgrajen leta 1957 za ohranitev arheolo?ke zbirke.[19]
Antika
uredi?jan je postal kulturno in politi?no sredi??e Kitajske v 11. stoletju pr. n. ?t. z ustanovitvijo dinastije D?ov. Glavno mesto dinastije D?ov je bilo ustanovljeno v dvojnih naseljih Fengd?ing (灃京) in Haod?ing (鎬京), skupaj znanih kot Fenghao, ki le?ita jugozahodno od sodobnega mesta ?jan. Naselje je bilo znano tudi kot Zōngd?ōv (宗周), kar je ozna?evalo njegovo vlogo glavnega mesta vazalnih dr?av.[20] Leta 738 pr. n. ?t. je kralj Ping iz dinastije D?ov zaradi politi?nih nemirov preselil glavno mesto v Luojang.[21][22]
Cesarska doba
urediPo obdobju vojskujo?ih se dr?av je bila Kitajska prvi? zdru?ena pod dinastijo ?in (221–206 pr. n. ?t.), s prestolnico v ?janjangu, severozahodno od sodobnega ?jana.[23] Prvi kitajski cesar ?in ?i Huang je skoraj takoj po svojem vzponu na prestol ukazal gradnjo glinene vojske in svojega mavzoleja vzhodno od ?jana.[30]
Leta 202 pr. n. ?t. je ustanovitelj cesar Liu Bang iz dinastije Han ustanovil svojo prestolnico v okro?ju ?angan; njegova prva pala?a, pala?a ?angle (長樂宮, Ve?na sre?a), je bila zgrajena ?ez reko od ru?evin prestolnice ?in. To se tradicionalno ?teje za datum ustanovitve mesta ?angan. Dve leti pozneje je Liu Bang severno od sodobnega mesta ?jan zgradil pala?o Veijang (未央宮, neskon?na pala?a). Pala?a Veijang je bila najve?ja pala?a, kar jih je bilo kdaj zgrajenih na Zemlji, saj je obsegala 4,8 kvadratnih kilometrov, kar je 6,7-krat ve? kot sedanje Prepovedano mesto in 11-krat ve? kot Vatikan.[24] Prvotno mestno obzidje ?jana se je za?elo graditi leta 194 pr. n. ?t. in je bilo dokon?ano v 4 letih. Po dokon?anju je obzidje merilo v dol?ino 25,7 km in v debelino pri vzno?ju od 12 do 16 m, kar je obsegalo povr?ino 36 km2. Leta 190, sredi vstaj in uporov tik pred obdobjem Treh kraljestev, je Dong D?uo, mogo?ni vojskovodja iz bli?njega ?ilianga, preselil dvor iz Luojanga v ?angan, da bi se izognil koaliciji drugih mo?nih vojskovodij proti sebi.
Leta 582, kmalu po ustanovitvi dinastije Sui, je cesar Sui ukazal zgraditi novo prestolnico jugovzhodno od prestolnice Han, imenovano Da?ing (大興, Velika blaginja). Sestavljena je bila iz treh delov: cesarskega mesta, pala?nega dela in civilnega dela, s skupno povr?ino 84 km2 znotraj mestnega obzidja. Takrat je bilo najve?je mesto na svetu. Mesto je dinastija Tang preimenovala v ?angan.[25] Sredi 7. stoletja je budisti?ni menih ?uanzang po vrnitvi z romanja v Indijo ustanovil prevajalsko ?olo za sanskrtske spise.
Gradnja Velike pagode divje gosi se je za?ela leta 652. Ta pagoda je bila visoka 64 m in je bila zgrajena za shranjevanje prevodov budisti?nih suter, ki jih je ?uanzang pridobil iz Indije. Leta 707 se je za?ela gradnja Male pagode divjih gosi. Ta pagoda je bila ob dokon?anju visoka 45 m in je bila zgrajena za shranjevanje prevodov budisti?nih suter Jid?nga. Mo?an potres v ?aan?iju leta 1556 je po?kodoval stolp in zmanj?al njegovo vi?ino na 43,4 m.[26]
?janska stela je stela kitajskega obdobja Tang, postavljena leta 781, ki dokumentira 150 let zgodnjega kr??anstva na Kitajskem.[27] Gre za 279 cm visok apnen?asti blok z besedilom v kitaj??ini in sir??ini, ki opisuje obstoj kr??anskih skupnosti v ve? mestih na severu Kitajske. Razkriva, da je prvotno nestorijansko kr??ansko cerkev leta 635 priznal cesar Tang Taizong zaradi prizadevanj kr??anskega misijonarja Alopena.[28]
?angan je bil ob koncu dinastije Tang leta 904 opusto?en. Prebivalci so se bili prisiljeni preseliti v novo prestolnico Luojang, majhno obmo?je v mestu pa je bilo od takrat naprej naseljeno.
V obdobju dinastije Song je bil ?jan pomembno kulturno sredi??e u?enja in inovacij na podro?ju znanosti,[29] pa tudi zgodovinopisja, religije in filozofije na Kitajskem. V obdobju severne dinastije Song so ljudje, politi?na kultura in strate?ka lega mesta neposredno izkori??ali dinastijo Song, kar je ?e naprej vplivalo na pomen muslimanskih popotnikov na Kitajsko in kitajskih muslimanskih prebivalcev.[30]
Med dinastijo Ming je bil leta 1370 zgrajen nov zid, ki je ostal nedotaknjen do danes. Obseg zidu je 11,9 km, vi?ina 12 m, debelina ob vzno?ju pa od 15 do 18 m; zunaj obzidja je bil zgrajen tudi jarek. Novi zid in jarek bi za??itila veliko manj?e mesto s povr?ino 12 km2.
-
Ostanki ko?ij in konj v Fenghau v ?asu zahodnega D?ova (11.–8. stoletje pr. n. ?t.)
-
Zemljevid mestnega obzidja naselij v ?janu od dinastij D?ov do ?ing
-
Glinena vojska v mavzoleju ?in ?i Huang, 3. stoletje pr. n. ?t.
-
Zemljevid ?angana pod dinastijo Tang (7.–10. stoletje)
Sodobnost
urediDinastija ?ing je na severovzhodu ?jana, na mestu nekdanje pala?e princa Ming iz ?ina, ustanovila obzidano ?etrt mand?urskih praporov. Na jugovzhodu mesta je bila ustanovljena ?etrt hanskih praporov.
Mand?urske prapor??ake iz garnizije ?jan je Kang?i leta 1703 pohvalil za ohranjanje mand?urske kulture.[31] Mand?urski garnizijci ?jana naj bi v bojnih ve??inah v provincialnih garnizijah ohranili mand?ursko kulturo veliko bolje kot vsi drugi Mand?urci in so bili sposobni pravilno napeti lok in izvajati konjeni?ko lokostrelstvo, za razliko od pekin?kih Mand?urjev. Cesar ?janlong je prejel spominsko odlikovanje, v katerem je Cimbu iz leta 1737 napisal spomenik, v katerem je zapisal, da so mand?urski prapor??aki ?jana ?e vedno imeli bojne ve??ine, ?eprav ne toliko kot v preteklosti. Do 1780-ih so se voja?ke sposobnosti mand?urskih prapor??akov iz ?jana mo?no zmanj?ale in veljali so za voja?ko najbolj spretno provincialno mand?ursko prapor??arsko garnizijo. Mand?urske ?enske iz garnizije ?jan so pogosto zapu??ale obzidano mand?ursko garnizijo in odhajale k vro?im vrelcem zunaj mesta, zaradi ?esar so si pridobile slab sloves zaradi svojega spolnega ?ivljenja. Mand?urec iz Pekinga, Sumurji, je bil zaradi tega ?okiran in zgro?en, potem ko je bil imenovan za generalpodpolkovnika mand?urske garnizije ?jan in je cesarju Jongd?engu sporo?il, kaj po?nejo. Hanski civilisti in mand?urski prapor??aki v ?janu so imeli slabe odnose, saj so prapor??aki posku?ali krasti na tr?nicah. Mand?urski generalpodpolkovnik Cimbru je o tem leta 1729 poro?al cesarju Jongd?engu, potem ko je bil tja dodeljen. Guvernerju Jue Ruiju iz ?andonga je nato Jongd?eng leta 1730, potem ko so bili mand?urski prapor??aki name??eni v ?etrt v ?ingd?ovu, ukazal, naj prijavi vsakega prapor??aka, ki se neprimerno obna?a, in ga opozoril, naj tega ne prikriva. Mand?urski prapor??aki iz garnizij v ?janu in D?ingd?ouju so se v 1770-ih borili v ?ind?jangu, Mand?urci iz garnizije ?jan pa so se v 1690-ih in 18. stoletju borili tudi v drugih pohodih proti D?ungarjem in Ujgurom. V 1720-ih so se mand?urski prapor??aki iz borili v Tibetu.[32]
Oktobra 1911 so med revolucijo ?inhaj revolucionarji vdrli v trdnjavo Mand?urjev v ?janu. Ve?ina od 20.000 Mand?urjev v mestu je bila ubitih. Hui (muslimani; takrat imenovani mohamedanci) so bili razdeljeni v svoji podpori revoluciji. Tisti iz ?aan?ija so podpirali revolucionarje, tisti iz Gansuja pa so podpirali ?ing. Hui iz ?jana (provinca ?aan?i) so se pridru?ili kitajskim revolucionarjem Han pri pokolu Mand?urjev. Nekateri bogati Mand?urci so pre?iveli z odkupnino. Bogati Han Kitajci so zasu?njevali mand?urska dekleta, revni Han Kitajci pa so mlade mand?urske ?enske zasu?njevali kot ?ene. Tudi muslimani Hui so zasu?njevali mlada lepa mand?urska dekleta in jih vzgajali kot muslimane.[33]
Britanski misijonar, ki je bil pri?a pokolu, je pripomnil: ?Stari in mladi, mo?ki in ?enske, otroci, vsi so bili pobiti ... Hi?e so bile izropane in nato po?gane; tisti, ki bi se radi skrivali, dokler nevihta ni minila, so bili prisiljeni priti na plano. Revolucionarji, za??iteni z obzidjem, so v obsojeno tatarsko (mand?ursko) mesto vsuli mo?an, nenehen in neusmiljen ogenj, tisti, ki so posku?ali pobegniti od tam v kitajsko mesto, pa so bili pobiti, ko so pri?li skozi vrata.?[34]
Leta 1936 se je v mestu med kitajsko dr?avljansko vojno zgodil incident v ?janu (takrat ?Sian?). Incident je pripomogel k temu, da sta Kuomintang (KMT) in Kitajska komunisti?na partija ustanovila drugo zdru?eno fronto, da bi se osredoto?ila na boj proti japonski imperialni vojski v drugi kitajsko-japonski vojni.[35]
11. marca 1938 je nad ?janom prvi? izbruhnila zra?na bitka, ko so letala japonskega cesarstva napadla mesto, spopadla pa so jih kitajska letala I-15, ki jih je vodil poro?nik Cen Zeliu iz 5. zasledovalne skupine 17. eskadrilje. ?eprav je bil ?aan?i ve?krat napaden iz zraka, so enote Osme armade mo?no utrdile mesto; ?jana japonske sile niso nikoli zavzele.[36]
20. maja 1949 je komunisti?no nadzorovana Ljudska osvobodilna vojska zavzela mesto ?jan od sil Kuomintanga.[37]
V ?asu Maaa se je ?jan nadalje razvijal kot del izgradnje tretje fronte.
?jan je pri?el na naslovnice kot eno od mnogih mest, kjer so leta 2012 potekale kitajske protijaponske demonstracije.[38]
Leta 2022 je ?jan do?ivel najve?ji izbruh COVID-19 v skupnosti od prvih mesecev pandemije na Kitajskem.[39] Od 23. decembra 2021 je bilo mesto strogo zaprto, potem ko so lokalne oblasti poro?ale o ve? kot 250 primerih, ki so jih oblasti pripisale razli?ici Delta. To je povzro?ilo obremenjeno zdravstveno varstvo in zapoznelo ali nezadostno dostavo hrane v nekatere dele mesta. Omejitve ?jana so bile odpravljene 24. januarja.[40]
Geografija
uredi?jan le?i na planoti Guand?ong v ju?no-osrednjem delu province ?aan?i, na poplavni ravnici, ki jo ustvarja osem okoli?kih rek in potokov.
Mesto meji na severno vzno?je gorovja ?in (?inling) na jugu in na bregove reke Vei na severu. Hua ?an, ena od petih svetih taoisti?nih gora, je 100 km vzhodno od mesta. Nedale? severno je puhli?na planota.
?Na za?etku dinastije Han je na?elnik general?taba D?ang Liang svetoval cesarju Liu Bangu, naj za prestolnico dinastije Han izbere Guand?ong: ?Planota Guand?ong je za goro ?jao in prelazom Hangu ter povezuje Long (Gansu) in ?u (Se?uan). Obmo?je lahko imenujemo ?elezni grad, ki se razprostira na tiso?e kilometrov in je bogat z ?etvijo kot nebe?ki narod.??(关中左崤函，右陇蜀，沃野千里，此所谓金城千里，天府之国也) Od takrat je Guand?ong znan tudi kot ?Nebe?ki narod?.
Podnebje
uredi?jan ima zmerno podnebje, na katerega vpliva vzhodnoazijski monsun, ki je po K?ppnovi podnebni klasifikaciji razvr??eno kot mejno vla?no subtropsko in vla?no celinsko podnebje (Cwa/Dwa). Za dolino reke Vei so zna?ilna vro?a, vla?na poletja, hladne, suhe zime ter suhe pomladi in jeseni. Ve?ina letnih padavin pade od julija do konca oktobra. Pozimi ob?asno pade sneg, ki se le redko zadr?i za dolgo ?asa. Pe??ene nevihte se pogosto pojavljajo marca in aprila, ko se mesto hitro ogreje. V poletnih mesecih so pogoste tudi kratke nevihte. Mese?na 24-urna povpre?na temperatura se giblje od okoli ledi??a v januarju do 27,0 °C v juliju, letno povpre?je pa zna?a 14,08 °C. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -20,6 °C 11. januarja 1955 do 42,3 °C na trenutni postaji v D?ingheju 15. julija 2025.[41] Najvi?ja rekordna vrednost 42,9 °C je bila zabele?ena na drugi postaji 17. junija 2006. Neuradna rekordno nizka vrednost -25,0 °C je bila zabele?ena tudi januarja 1930, vendar na drugi vremenski postaji v severnem predmestju mesta.[42]
Nacionalni center za ?asovne storitve
urediAstronomski observatorij ?aan?i je bil ustanovljen leta 1966. Leta 1975 je bilo v skladu s poro?ilom Ljudske republike Kitajske o geodetskem izhodi??u zapisano: ?Da bi se ?im bolj izognili pristranskosti pri merjenju, bi bilo geodetsko izhodi??e v osrednji celinski Kitajski.??Izbrano je bilo mesto Lintong (临潼) v bli?ini ?jana. Od leta 1986 je bil kitajski standardni ?as (CST) dolo?en iz NTSC. Nacionalni center za ?asovne storitve (NTSC) Kitajske akademije znanosti je in?titut, ki se ukvarja predvsem s storitvami in raziskavami ?asa in frekvence. NTSC je odgovoren za ustvarjanje in vzdr?evanje nacionalne standardne ?asovne lestvice ter raz?irjanje ?asovnih in frekven?nih signalov. Avtonomne standardne ?asovne lestvice univerzalnega ?asa in atomskega ?asa ter tehnike raz?irjanja z LF in HF radiom so bile zaporedno vzpostavljene v 1970-ih in 1980-ih, kar izpolnjuje vse zahteve za razli?ne aplikacije na splo?no, kot so znanstvene raziskave, nacionalno gospodarstvo itd.[43]
-
Vzhodna vrata ?jana
-
Panorama sodobnega ?jana
-
Jezero Meibei, okro?je Huji, ?jan
.jpg)
Upravna delitev
uredi?jan ima neposredno pristojnost nad 11 okro?ji in 2 okrajema:
- okro?ja ?in?eng, Beilin, Lianhu, Ba?jao, Veijang, Janta, Janliang, Lintong, ?angan, Huji in Gaoling
- okraja Lantia in D?oud?i
Gospodarstvo
uredi
?Kot del kitajske politike zahodnega razvoja je ?jan postal glavna tar?a pospe?ene pozornosti, zlasti na podro?ju informacijske tehnologije, naprednih materialov, vesoljske industrije, energetike in kemijskega in?enirstva. Med letoma 1997 in 2006 se je vrednost industrijske proizvodnje storitvenega sektorja v ?janu pove?evala s povpre?no letno stopnjo 13 odstotkov, v primerjavi s tradicionalnimi storitvenimi sektorji pa 0,74 odstotka, kar predstavlja rast z 8,113 milijarde ameri?kih dolarjev na 25,85 milijarde ameri?kih dolarjev.[44]
Leta 2020 je bil ?jan s strani Raziskovalne mre?e za globalizacijo in svetovna mesta uvr??en med mesta Beta- (globalno drugo mesto). ?jan je bil leta 2020 uvr??en med 100 najbolj?ih finan?nih sredi?? na svetu po indeksu globalnih finan?nih sredi??.[45]
Pomembne panoge vklju?ujejo proizvodnjo opreme, turizem in zunanje izvajanje storitev. Predelovalna industrija je letno ustvarila 36,5 milijarde RMB, kar predstavlja 44,5 odstotka celotne proizvodnje mesta.
Poleg tega je ?jan kot ena od ?tirih starodavnih prestolnic Kitajske[46] zaradi ?tevilnih kulturnih znamenitosti, vklju?no s Glineno vojsko, [[mestno obzidje ?jana|mestnim obzidjem ?jana]g in templjem Famen, tudi turizem pomembna panoga. Leta 2019 je ?tevilo turistov, ki so obiskali ?jan, preseglo 300 milijonov, kar je skupaj zna?alo 314,6 milijarde RMB.[47] Prihodki se v povpre?ju pove?ajo za 36,4 odstotka na leto, devizni prihodki (530 milijonov leta 2009) pa za pribli?no 35,8 odstotka.
?jan je tudi eno prvih mest za zunanje izvajanje storitev na Kitajskem, z ve? kot 800 podjetji v panogi. Vrednost proizvodnje mesta v tem sektorju je leta 2008 presegla 23 milijard RMB. Zaposlenost v sektorju se je od leta 1997 do 2006 podvojila z izhodi??nih 60.000, ?tevilo zaposlenih v ra?unalni?kem svetovanju pa se je prav tako podvojilo s 16.000 na 32.000. Zaradi pomena industrije zunanjega izvajanja programske opreme je mesto na?rtovalo gradnjo novega mesta programske opreme, ki naj bi bilo dokon?ano leta 2015 z nalo?bo v vi?ini 30 milijard RMB. Drugo pomembno izvozno blago vklju?uje svetlobno opremo in avtomobilske dele, glavno uvozno blago pa so mehanski in elektri?ni izdelki. Na mednarodni ravni je najve?ji trgovinski partner ?jana Zdru?ene dr?ave Amerike.
Mednarodni trgovinski in logisti?ni park ?jan se razprostira na pribli?no 35 kvadratnih miljah in je bil zasnovan kot model urbanizacije, ki temelji na logistiki. Park je pomembno suho pristani??e in sredi??e za ?elezni?ke kontejnerje. Iz njega odpelje ali se vanj vrne ve? vlakov s tovorom Kitajska-Evropa (CEFT) kot iz katerega koli drugega mesta.
Znamenitosti
urediZaradi ?tevilnih zgodovinskih spomenikov v mestu in obilice starodavnih ru?evin in grobnic v bli?ini je turizem pomemben del lokalnega gospodarstva, regija ?jan pa je ena najbolj priljubljenih turisti?nih destinacij na Kitajskem.
Mesto ima veliko pomembnih zgodovinskih najdi??, nekatera pa so ?e v teku arheolo?ki projekti, kot je mavzolej ?in ?i Huanga in njegove Glinene vojske. V mestu je ve? grobnih gomil, grobnic kraljev dinastije D?ov. Tu je tudi pribli?no 800 kraljevih mavzolejev in grobnic iz dinastije Han, nekateri od njih pa vsebujejo na stotine izklesanih glinenih vojakov in ostanke ?rtvenih templjev iz obdobja Han. Mesto ima ?tevilne pagode dinastije Tang in je znano po svojem zgodovinskem muzeju in gozdu stel, ki je v konfucijanskem templju iz 11. stoletja, v katerem so velike kamnite plo??e iz razli?nih dinastij.
Nekatera najbolj znana mesta v ?janu so:
- Mesto je obdano z dobro ohranjenim mestnim obzidjem, ki je bilo obnovljeno v 14. stoletju v ?asu zgodnje dinastije Ming in je temeljilo na notranji cesarski pala?i dinastije Tang.
- Mavzolej ?in ?i Huanga in njegove glinene vojske se nahaja 40 km vzhodno od sredi??a mesta, v mestnem predmestju.
- Zvonik in bobnarski stolp sta na osrednji osi mesta.
- Mestna muslimanska ?etrt, kjer stoji Velika mo?eja v ?janu.
- Velika in Mala pagoda divjih gosi sta spektakularna stolpa, stara ve? kot 1000 let in sta pre?ivela velike potrese.
- Gozd stele je znan po ?tevilnih zgodovinskih napisih in kamnose?kih delih.
- Tempelj Famen in njegova visoka pagoda sta 120 kilometrov zahodno od ?jana.
- Tempelj ?i Ming, zgodovinski budisti?ni tempelj
- Tempelj Volong, budisti?ni tempelj na ulici Kaitong blizu gozda Stele
- Tempelj ?ingd?jao v ?aolin Juanu
- Tempelj D?janfu, ki je povezan z majhno pagodo divje gosi
- Neolitska vas Banpo
- Zgodovinski muzej ?aan?i, ki ima veliko zbirko zgodovinskih artefaktov
- Muzej ?jan, ki stoji v bli?ini Male pagode divje gosi
- Vro?i vrelci Hua?ing ob vzno?ju gore Li imajo 6000 let dolgo zgodovino, sosednja pala?a Hua?ing pa 3000 let dolgo zgodovino. Uvr??a se med sto znanih vrtov na Kitajskem in ima tudi status nacionalne enote za za??ito kulturnih relikvij ter nacionalnega klju?nega slikovitega obmo?ja.
- Pala?a Daming, narodni park dedi??ine, lokacija nekdanje kraljeve rezidence cesarjev dinastije Tang
- Narodni gozdni park Mount Li
- Narodni gozdni park Mount D?ongnan
- Mesto Datang Everbright
-
Velika pagoda divje gosi
-
Zvonik v ?janu
-
Bobnarski stolp v ?janu
-
Rekonstruirana vrata Danfeng v narodnem parku dedi??ine pala?e Daming
-
Zgodovinski muzej ?aan?i
-
Jama v podzemnem muzeju Han Jang Linga, mavzolej cesarja Hana D?ingdija
-
Narodni gozdni park Mount Taibai
-
Hotel Grand Hyatt ?jan v poslovnem sredi??u mesta
_03.jpg)
Sklici
uredi- ↑ ?China: Shaanxi?. Arhivirano iz spleti??a dne 3. januarja 2022. Pridobljeno 3. januarja 2022.
- ↑ The GDP figures are from the statistical bulletin on 2022 national economic and social development published by the statistical agencies of relevant cities, see 2022年GDP100强城市榜：江苏13市均超4000亿，10强有变化 (v kitaj??ini). yicai.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 31. januarja 2024. Pridobljeno 6. marca 2024.
- ↑ ?Illuminating China's Provinces, Municipalities and Autonomous Regions?. PRC Central Government Official Website. Arhivirano iz spleti??a dne 24. decembra 2014. Pridobljeno 17. maja 2014.
- ↑ 4,0 4,1 ?Xi'an?. Encarta. 1993–2008. 3. september 2008. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. februarja 2008. Pridobljeno 6. februarja 2016.
- ↑ ?Xi'an?. Encyclop?dia Britannica. Arhivirano iz spleti??a dne 4. decembra 2008. Pridobljeno 3. septembra 2008.
- ↑ ?Xi'an?. Encarta. 1993–2008. 3. september 2008. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. februarja 2008. Pridobljeno 6. februarja 2016.
- ↑ ?Xi'an?. Britannica Online. Pridobljeno 11. avgusta 2019.
- ↑ 中央机构编制委员会印发《关于副省级市若干问题的意见》的通知. 中编发[1995]5号. 豆丁网. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 29. maja 2014. Pridobljeno 28. maja 2014.
- ↑ 最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）. www.elivecity.cn. 2012. Arhivirano iz spleti??a dne 3. marca 2015. Pridobljeno 27. maja 2014.
- ↑ ?GaWC - The World According to GaWC 2020?. www.lboro.ac.uk. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. avgusta 2020. Pridobljeno 25. junija 2021.
- ↑ 上海证券报 (21. maj 2021). ?中国百强城市榜单发布，你的城市上榜了吗？?. finance.sina.com.cn. Pridobljeno 25. junija 2021.
- ↑ ?Nature Index 2020 Science Cities | Supplements | Nature Index?. www.natureindex.com. Pridobljeno 15. oktobra 2020.
- ↑ ?Nature Index 2018 Science Cities | Nature Index Supplements | Nature Index?. www.natureindex.com. Pridobljeno 15. oktobra 2020.
- ↑ Du Halde (1736), str.?;220–1; Du Halde (1741), str.?;227–8
- ↑ Stanford (1917), str.?13 & Index, p. 11
- ↑ 《中国古今地名大词典》 [The Big Dictionary of Old and Current Chinese Placenames], Shanghai: Shanghai Cishu Chubanshe, 2005, str.?1540
- ↑ Yang, Xiaoping (2010). ?Climate Change and Desertification with Special Reference to the Cases in China?. Changing Climates, Earth Systems and Society. str.?177–187. doi:10.1007/978-90-481-8716-4_8. ISBN?978-90-481-8715-7.
- ↑ Stark, Miriam T (15. april 2008). ?East Asian plant domestication?. Archaeology of Asia. John Wiley & Sons. str.?77–95. ISBN?9781405153034. Arhivirano iz spleti??a dne 13. avgusta 2023. Pridobljeno 15. novembra 2015.
- ↑ ?Banpo Museum in Xi'an?. chinamuseums.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 31. januarja 2018. Pridobljeno 29. julija 2013.
- ↑ Third scroll of the Chang'an Annals (长安志) interpreted by Huangfu Mi in his Age of the Kings (book) (帝王世紀)
- ↑ 2011年上海中西书局出版《清华大学藏战国竹简》（贰）：周幽王取妻于西申，生平王，王或（又）取褒人之女，是褒姒，生伯盘。褒姒嬖于王，王与伯盘逐平王，平王走西申。幽王起师，回（围）平王于西申，申人弗畀，曾人乃降西戎，以攻幽王，幽王及伯盘乃灭，周乃亡。邦君、诸正乃立幽王之弟余臣于虢，是携惠王。立廿又一年，晋文侯仇乃杀惠王于虢。周亡王九年，邦君诸侯焉始不朝于周，晋文侯乃逆平王于少鄂，立之于京师。三年，乃东徙，止于成周，晋人焉始启于京师，郑武公亦正东方之诸侯。
- ↑ 《左传·僖公二十二年》:初，平王之东迁也，辛有适伊川，见被发而祭于野者，曰:"不及百年，此其戎乎！其礼先亡矣。"秋，秦、晋迁陆浑之戎于伊川。
- ↑ 中国古今地名大词典 (v kitaj??ini). Shanghai: Shanghai Lexicographical Publishing House. 2005. str.?2134.
- ↑ ?Weiyang Palace: the Largest Palace Ever Built on Earth?. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. marca 2016. Pridobljeno 4. novembra 2014.
- ↑ 西安历史 (v kitaj??ini). Arhivirano iz spleti??a dne 11. februarja 2011. Pridobljeno 22. februarja 2011.
- ↑ Kiang, 12.
- ↑ Hill, Henry, ed (1988). Light from the East: A Symposium on the Oriental Orthodox and Assyrian Churches. Toronto, Canada. pp. 108–109
- ↑ Jenkins, Peter (2008). The Lost History of Christianity: the Thousand-Year Golden Age of the Church in the Middle East, Africa, and Asia – and How It Died. New York: Harper Collins. str.?65. ISBN?978-0-06-147280-0.
- ↑ ?Xi'an: Geography & History? (v ameri?ki angle??ini). Smithsonian Institution. 2002. Pridobljeno 4. februarja 2024.
- ↑ Wood, Michael (2020). The Story of China: The Epic History of a World Power from the Middle Kingdom to Mao and the China Dream (First U.S.?izd.). New York: St. Martin's Press. str.?190. ISBN?978-1-250-20257-4.
- ↑ Elliott, Mark C. (2001). The Manchu Way: The Eight Banners and Ethnic Identity in Late Imperial China. Stanford University Press. str.?280. ISBN?9780804746847. Arhivirano iz spleti??a dne 12. aprila 2023. Pridobljeno 11. aprila 2023.
- ↑ Elliott, Mark C. (2001). The Manchu Way: The Eight Banners and Ethnic Identity in Late Imperial China. Stanford University Press. str.?177. ISBN?9780804746847. Arhivirano iz spleti??a dne 29. aprila 2023. Pridobljeno 11. aprila 2023.
- ↑ Fitzgerald, Charles Patrick; Kotker, Norman (1969). Kotker, Norman (ur.). The Horizon history of China (illustrated?izd.). American Heritage Pub. Co. str.?365. ISBN?9780828100052.
- ↑ Edward J. M. Rhoads (2000). Manchus and Han: Ethnic Relations and Political Power in Late Qing and Early Republican China, 1861–1928. University of Washington. str.?191. ISBN?9780295980409. Arhivirano iz spleti??a dne 21. junija 2023. Pridobljeno 21. junija 2023.
- ↑ Guo Rugui, 《中国抗日战争正面战场作战记》 ,第二部分：从"九一八"事变到西安事变 绥远抗战的巨大影响和军事上的经验
- ↑ Yang, HX (13. oktober 2016). ?Why did not the Japanese army occupied Shaanxi??. www.bestchinanews.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 13. maja 2021. Pridobljeno 8. aprila 2021.
While Xian became one of the main targets of the Japanese bombing campaign of the 8 years of war, with Japanese aircraft bombing of Shaanxi 560 times, injuring and killing thousands of people, the Japanese basically have not been able to take Xian, nor occupy any land in Shaanxi.
- ↑ 西安市历史沿革 (v kitaj??ini). City of Xi'an. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 7. julija 2011. Pridobljeno 22. februarja 2011.
- ↑ 打砸抢烧不是爱国是害民. Beijing Youth Daily (v kitaj??ini). 16. september 2012. Arhivirano iz spleti??a dne 22. aprila 2017. Pridobljeno 16. septembra 2012.
- ↑ Taipei, Rhoda Kwan in (27. december 2021). ?Covid cases rise in Xi'an as China battles biggest community outbreak since 2020?. the Guardian (v angle??ini). Arhivirano iz spleti??a dne 5. januarja 2022. Pridobljeno 6. januarja 2022.
- ↑ ?China is determined to make the Winter Olympics go smoothly?. Economist (objavljeno 29. januar 2022). 26. januar 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 2. februarja 2022. Pridobljeno 2. februarja 2022.
- ↑ ?Extreme Temperatures Around the World?. www.mherrera.org. Pridobljeno 16. julija 2025.
- ↑ ?中国各地城市的历史最低气温?. weibo.com. Pridobljeno 17. septembra 2024.
- ↑ NTSC Arhivirano March 4, 2016, na Wayback Machine. 国家授时中心简介
- ↑ Walcott, Susan (17. april 2010). ?Xi'an's Maturing Economy?. Arhivirano iz spleti??a dne 6. februarja 2022. Pridobljeno 1. junija 2013.
- ↑ ?The Global Financial Centres Index 28? (PDF). Long Finance. september 2020. Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 26. septembra 2020.
{{navedi splet}}: Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ ?Xi'an?. Lehman, Lee & Xu. Arhivirano iz spleti??a dne 29. junija 2013. Pridobljeno 2. junija 2013.
- ↑ Online, Global News (17. junij 2020). ?China's Thousand-Year-Old Ancient Capital Xi 'An Became A Tourist Hot Spot?. Accesswire (v angle??ini). Pridobljeno 5. novembra 2023.
Zunanje povezave
uredi
?
?