开原市场监管局对女装市场进行专项检查
Hon?u (japonsko 本州, dobesedno glavna de?ela) je najve?ji japonski otok.[2] Je ju?no od otoka Hokaido ?ez preliv Cugaru in severno od otoka ?ikoku ?ez Notranje morje Seto in severovzhodno od Kju?uja ?ez preliv Kanmon. Po velikosti je sedmi najve?ji otok na svetu in za Javo drugi najbolj poseljen.[3]
Doma?e ime: 本州 | |
|---|---|
 Lokacija Hon?uja in japonske province | |
| Geografija | |
| Oto?je | Japonsko oto?je |
| Povr?ina | 230.500[1]?km2 |
| Dol?ina | 1.300?km |
| ?irina | 50–230?km (31–143?mi) |
| Dol?ina obale | 5.450?km |
| Najvi?ji?vrh | Fud?i (3776 m) |
| Uprava | |
| Demografija | |
| Prebivalstvo | 104.000.000 (leta 2017) |
Hon?u z otokom ?ikoku povezuje most Aka?i-Kaikjo, ki je bil ob otvoritvi leta 1998 najdalj?i vise?i most na svetu, s Hokaidom pa ?elezni?ki predor Seikan.
Otok je dolg pribli?no 1300?km in ?irok med 50 in 230?km. Skupna povr?ina je 230.500?km2, kar predstavlja okrog 60?% vse povr?ine Japonske. Njegova povr?ina se pove?uje z melioracijo in dviganjem obale na severu zaradi tektonike plo?? s konvergentno mejo. Ima 10.084?km obale.
Hon?u je gorat in posejan z vulkani, pogosto ga prizadenejo potresi. Najvi?ji vrh je delujo?i vulkan Fud?i s 3776 m. Najdalj?a reka na otoku je ?inano. Podnebje na otoku prehaja iz hladnega na severu v subtropsko na jugu.[4]
Na otoku ?ivi 104.000.000 prebivalcev (leta 2017, leta 1975 jih je bilo 89.101.702). Ve?ina prebivalstva je skoncentrirana v ni?inah, predvsem na ravnini Kanto, kjer 25?% prebivalcev ?ivi v aglomeracijah Tokio in Jokohama. Druga ve?ja mesta so Kjoto, Osaka, Kobe, Hiro?ima, Sendai in Nagoja. Otok je razdeljen na pet pokrajin s skupno 34 prefekturami, vklju?no s Tokijem.
Ve?ina japonske industrije je v pasu, ki poteka vzdol? ju?ne obale Hon?uja, od Tokia do Nagoje, Kjota, Osake, Kobeja in Hiro?ime; nasprotno pa gospodarstvo ob severozahodni obali Japonskega morja v veliki meri temelji na ribolovu in kmetijstvu. Nigata je pomembna pridelovalka ri?a, ni?avje Kanto in Nobi sta pomembni za ri? in zelenjavo. Jamana?i prideluje sadje, Aomori pa je znana po jabolkih.
Otok je povezan z drugimi tremi ve?jimi japonskimi otoki s ?tevilnimi mostovi in predori. Povezan je z otoki Hokaido, Kju?u in ?ikoku. Trije sistemi mostov so bili zgrajeni ?ez otoke v Notranjem morju Seto med Hon?ujem in ?ikokujem (most Aka?i-Kaikjo in most ōnaruto; most ?in-Onomi?i, most Ino?ima, most Iku?i, most Tatara, most ōmi?ima, most Hakata–ō?ima in Most Kuru?ima-Kaikjō; most ?imocui-Seto, most Hicui?id?ima, most Ivakurodd?ima, most Jo?ima, most Kita Bisan-Seto in most Minami Bisan-Seto), predor Seikan povezuje Hon?u s Hokaidom, most Kanmonkjo in predor Kanmon pa povezujeta Hon?u s Kju?ujem.
Prefekture
urediOtok je razdeljen na pet nominalnih regij in vsebuje 34 prefektur, vklju?no z metropolitanskim Tokiom. Upravno so nekateri manj?i otoki vklju?eni v te prefekture, zlasti otoki Ogasavara, otok Sado, Izu ō?ima in otok Avad?i. Regije s prefekturami so:
- ?ugoku — Hiro?ima, Okajama, ?imane, Totori, Jamagu?i.
- Kansai — Hjogo, Kjoto, Mie, Nara, Osaka, ?iga, Vakajama.
- ?ubu — Ai?i, Fukui, Gifu, I?ikava, Nagano, Nigata, Tojama, ?izuoka, Jamana?i.
- Kanto — ?iba, Gunma, Ibaraki, Kanagava, Saitama, To?igi, Tokio.
- Tohoku — Akita, Aomori, Fuku?ima, Ivate, Mijagi, Jamagata.
Geolo?ka dejavnost
uredi
?Ker je otok Hon?u na ognjenem obro?u, je potresno aktiven in je dom 40 aktivnih vulkanov.
Leta 2011 se je ob obali Hon?uja zgodil potres z magnitudo 9,0-9,1, ki je povzro?il valove cunamija, visoke do 40,5 metrov in ubil 19.747 ljudi. To je bil najmo?nej?i potres, kar so jih kdaj zabele?ili na Japonskem in ?etrti najmo?nej?i potres na svetu, odkar so leta 1900 za?eli sodobno vodenje evidenc.[5][6][7] Cunami je nato povzro?il taljenje treh jedrskih reaktorjev v jedrski elektrarni Fuku?ima Daii?i, kar je povzro?ilo jedrsko katastrofo v Fuku?imi.
Minerali in goriva
urediHon?u je dom velikega dela minimalnih japonskih mineralnih zalog skupaj z majhnimi nahajali??i nafte in premoga. Ve? nahajali?? premoga je na severnem delu otoka,[8] skoncentrirana v prefekturi Fuku?ima in prefekturi Niigata, ?eprav je proizvodnja premoga na Hon?uju zanemarljiva v primerjavi s Hokaidom in Kju?ujem. Ve?ina japonskih naftnih rezerv je tudi na severnem Hon?uju, vzdol? zahodne obale, ki obsega prefekture Niigata, Yamagata in Akita.[9]
Kar zadeva mineralne vire, Hon?u hrani ve?ino japonskega bakra, svinca, cinka in kromita. Po otoku so raztresena tudi manj?a nahajali??a zlata, srebra, arzena, ?vepla in pirita.[10]
Promet
urediTokaido ?inkansen, odprt leta 1964 med Tokiom in ?in-ōsako, je prva japonska ?elezni?ka proga za visoke hitrosti.[11] Je najstarej?a ?elezni?ka proga za visoke hitrosti na svetu in ena najbolj prometnih.[12][13] Sanjō ?inkansen povezuje dve najve?ji mesti na zahodu Japonske, ?in-Osako v Osaki s postajo Hakata v Fukuoki. Tako Tokaido ?inkansen kot Sanjo ?inkansen pomagata oblikovati neprekinjeno visokohitrostno ?eleznico skozi megalopolis pas Taihejo.
Sklici
uredi- ↑ Farjon, Aljos; Filer, Denis (2013). An Atlas of the World's Conifers: An Analysis of their Distribution, Biogeography, Diversity and Conservation Status. BRILL. str.?268. ISBN?9789004211810.
- ↑ ?離島とは(島の基礎知識) (what is a remote island?)?. MLIT (Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism) (v japon??ini). Ministry of Land, Infrastructure, Transport and Tourism. 22. avgust 2015. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (website) dne 13. julija 2007. Pridobljeno 9. avgusta 2019.
MILT classification 6,852 islands(main islands: 5 islands, remote islands: 6,847 islands)
- ↑ Japan Civil Registry Database 2013
- ↑ K?ppen, Wladimir (1884). Prevod: Volken, E.; Br?nnimann, S. ?Die W?rmezonen der Erde, nach der Dauer der heissen, gem?ssigten und kalten Zeit und nach der Wirkung der W?rme auf die organische Welt betrachtet? [The thermal zones of the earth according to the duration of hot, moderate and cold periods and to the impact of heat on the organic world)]. Meteorologische Zeitschrift (objavljeno 2011). 20 (3): 351–360. Bibcode:2011MetZe..20..351K. doi:10.1127/0941-2948/2011/105. S2CID?209855204. Arhivirano iz spleti??a dne 8. septembra 2016. Pridobljeno 2. septembra 2016 – prek ingentaconnect.com/content/schweiz/mz/2011/00000020/00000003/art00009.
- ↑ ?New USGS number puts Japan quake at fourth largest?. CBS News. Associated Press. 14. marec 2011. Arhivirano iz spleti??a dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 15. marca 2011.
- ↑ Branigan, Tania (13. marec 2011). ?Tsunami, earthquake, nuclear crisis – now Japan faces power cuts?. The Guardian. London. Arhivirano iz spleti??a dne 11. junija 2022. Pridobljeno 15. marca 2011.
- ↑ ?Japan quake – seventh largest in recorded history?. 11. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 31. marca 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
- ↑ ?Catalogue of Geological Maps｜Geological Survey of Japan/ AIST?. www.gsj.jp. Pridobljeno 22. oktobra 2021.
- ↑ Natural Resources of Japan (v angle??ini). General Headquarters, Supreme Commander for the Allied Powers, Natural Resources Section. 1947. str.?43.
- ↑ Natural Resources of Japan (v angle??ini). General Headquarters, Supreme Commander for the Allied Powers, Natural Resources Section. 1947. str.?44–45.
- ↑ ?Shinkansen – Bullet Trains in Japan?. Trainspread.com. 2020. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. marca 2020.
- ↑ Kasai, Yoshiyuki (4. september 2010). ?Bullet Train & Maglev System to Cross the Pacific?. Envoy Media. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 31. marca 2012. Pridobljeno 16. julija 2022.
- ↑ ?Central Japan Railway Company?. Central Japan Railway Company (v japon??ini). Pridobljeno 16. julija 2022.
Zunanje povezave
uredi
?